»Literarni mesečnik Teleksa  – Dela« • 1979 •

V slovenskem »kulturnem prostoru« manjka najmanj ena literarna revija: ne toliko zaradi nerealiziranih možnosti samih slovenskih literatov kot zaradi nerealiziranih možnosti slovenskega kulturnega prostora. Temu manjka dinamičnosti, diferenciranosti, inovativnosti, problematičnosti oziroma  problemskosti, družbene in družboslovne relevantnosti, polemičnosti pa tudi modernega utripa, vedrine in odmevnosti. Seveda obstaja med slovenskimi pisatelji (ne le med literati!) določena pod-reprezentiranost v revijalnem življenju. Tu mislim na generacijo, ki se danes bliža štiridesetim letom, in ki je bila deloma potisnjena vstran pri Problemih, Prostoru in času, in ki nastopa – tu in tam – v Sodobnosti, ki pa zaradi njih dobiva eklektičen, nečist in seveda koalicijski značaj.

Izhajati je treba iz možnosti kulturnega prostora in iz potreb bralstva, iz vizije o živahni, odmevni in prodorni slovenski kulturi: pri tem je torej potreba posameznih piscev po natiskovanju manj važna, čeprav je mogoče glede na obstoječe stanje sklepati na možnosti konstituiranja delovnega jedra iz »prostih valenc«.

Mislim, da obstaja možnost za moderen literarno-publicističen, kulturno-političen, družbeno-kritičen mesečnik. Njegova specifičnost v družbi drugih revij bi bila najprej glede na deficit pri teh drugih revijah.

Nobena od slovenskih revij ne spremlja redno in poglobljeno aktualne kulturne produkcije. Uspeh rubrike TO BI MORALI… pri Teleksu priča o žeji po takšnem poročanju. Prav tako niso izčrpane možnosti predstavljanja avtentičnih pogledov slovenskih kulturnih in znanstvenih delavcev, ki jih goji Teleks – skupaj z Delom – v daljših, poglobljenih publicističnih zapisih in intervjujih. Prav tako ponuja neizčrpne možnosti sodelovanje z drugimi jugoslovanskimi kulturami. Revija, kot jo imam v mislih, bi preprečevala slovensko samozadovoljnost in neinformiranost, prav tako bi negovala prevode in razpravo o kvalitetnem prevajanju. Malokdaj se naše revije ukvarjajo s sodelovanjem umetnosti (likovna, glasbena, literarna…) in s sociološkimi vidiki obstoja vseh umetnosti. Tudi vprašanje socialne upravičenosti amaterizma, kritika šunda in kiča, nista dobila mesta v poglobljeni revijalni obravnavi.

Treba je vedeti, da umetnost in kulturna dinamika ne nastajati spontano, ampak da oživljata v ugodnih okoliščinah. Med te ugodne okoliščine spada tudi moderna tehnologija in prodor med bralstvo. Za novo revijo je potrebno to na novo ustvariti. Mislim, da obstaja prostor za netradicionalno revijo, ki bi hkrati propagirala visoko kulturo in odprla svoje strani njenim potencialnim potrošnikom: odmevom, polemikam, kritiki… Da bi bila zanimiva, bi morala postati del kulturnega življenja od knjigarn, koncertnih in gledaliških odrov do domov, ki jim morda obseva le monotona svetloba TV ekrana. Bralec te revije bi postal udeleženec v kulturnem dogajanju, brane te revije bi pomenilo užitek in kulturni prestiž, svežo informacijo in nekonvencionalnost. Če bomo hoteli napolniti novi KDIC, bomo morali ob tem modernem objektu ponujati tudi moderen kulturni komentar. Sodobnost je zanj preveč odmaknjena, Teleks preširok in premalo izčrpen.

Novo revijo si zamišljam kot dvodelno:

1. aktualni, informativni del
2. bralno jedro

Ad I.:  1.  literarne, likovne, glasbene, gledališke kritike

2.    »globinski« intervju
3.   prispevki iz drugih republik (kronika jug. kulturnega življenja)
4.   gospodarski esej
5.   sociološki esej
6.   filozofski esej
7.   politični esej
8.   esej o znanstveni politiki
9.   feljton iz kulturne, politične… zgodovine
10. moderni roman v nadaljevanjih (prevod)

Ad II.: 1. zgodba meseca

2. pesem meseca
3. literarni esej meseca
4. drama meseca
5. podoba (grafika, fotografija) meseca

Ob teh »rubrikah« si predstavljam še nekakšen rob ali dodatek, kjer bi bile zbrane kratke satire, aforizmi, kratke reakcije na kulturno življenje, podatki o založniških podjetjih, o življenju v kulturnih domovih itn.

Revija bi morala izhajati desetkrat na leto, ob mesecu in morala bi obsegati okrog 20 do 25 avtorskih pol. imeti bi morala privlačen ovitek in dober papir za reprodukcije.

Dimitrij Rupel