• 9.5. 2005 • 

Carlos Ghosn se je rodil (leta 1954) v Braziliji, maturiral na jezuitskem kolegiju v Libanonu in diplomiral na Visoki šoli za politehniko in Visoki šoli za montanistiko v Parizu. S sedemindvajsetimi leti je postal generalni direktor Michelinove tovarne v Puy-en-Velay, šest let pozneje, ko je Michelin prevzel Uniroyal Goodrich, je že predsednik in CEO (chief executive officer) Michelin North America, po naslednjih šestih letih pa izvršni podpredsednik Renaulta, odgovoren za nabavo, razvoj, raziskave, inženiring in proizvodnjo. V treh letih je znižal stroške za dvajset milijard frankov in popeljal podjetje iz krize v dobiček.

Leta 1999 je Renault odkupil in dokapitaliziral 44 odstotkov japonskega Nissana, ki je bil pred bankrotom. Če se ne bi bil Ghosn pripravljen preseliti v Tokio in prevzeti vodenje Nissana, ga ne bi bil nikoli kupil, je priznal tedanji predsednik Renaulta, Jean-Paul Sartrov bratranec Luis Schweitzer. Imel je prav. Novi Nissanov COO (chief operating officer) je zaprl pet tovarn in odpustil 21 tisoč zaposlenih (od 150 tisoč). Že naslednje leto je zasedel predsedniško mesto korporacije. Danes z manj zaposlenimi (120.000 : 130.000) izdelajo več avtomobilov (3,39 milijona : 2,49 milijona) kot Renault, pridelajo več dobička in ustvarjajo večji (10%) donos (Renault 5,9%). Na Japonskem je Ghosn medijska zvezda, junak popularnega stripa in kljub trdi roki zelo priljubljen. Celo projekt množičnega odpuščanja, ki je na Japonskem redkost, je izpeljal vzorno, brez konfliktov in skoraj brez bolečin.

Od ponedeljka, drugega maja, je spet v Parizu. V nekdanji Schweitzerjevi pisarni, ta se je, potem ko je bil na Ghosnovo zahtevo zamenjal večino top menedžerjev, umaknil na mesto »neizvršnega« predsednika, je prevzel krmilo Renaulta. Sindikalisti so se japonskega povratnika že ustrašili, delničarji pa razveselili. Nihče pa ga, tudi rumeni in rožnati novinarji ne, ni vprašal, kolikšna bo njegova plača, čeprav se ve, da se ni odpovedal Nissanu, da bo imel dve plači, dva paketa delniških opcij, da bo hkrati vodil dve družbi osem časovnih con in več kot deset tisoč kilometrov narazen ter da se bo med obema pisarnama prevažal v osebnem Gulfstream jetu.

Bitke izbojujejo generali, zgodovino oblikujejo vojskovodje. Kakšna bi bila današnja Evropa brez Sobietskega, brez Nelsona in Wellingtona, brez Napoleona in Kutuzova, Eisenhowerja in Žukova? Kakšna bi bila Amerika brez Forda in Gatesa?

Na Magovem spisku najbogatejših slovenskih delničarjev je pravzaprav malo menedžerjev. Monopoly playerji se igrajo z našo usodo.

Danes praznujejo zmagovalci.