• 27.12. 2004 • 

Toliko dobrih želja, kot jih te dni prenašajo po pošti, zraku, celo po medmrežju jih je polno, bi nas moralo oplemenititi, če ima duhovni svet zares kakšen vpliv na svojo materialno podstat in ni le njena dialektična posledica. A se zakomplicira že pri naslovnih spiskih. Kje je lanskoletni seznam? Je ažuriran in zakaj ne? Se moramo res vsako leto ukvarjati s tem od začetka? Ali v tej firmi sploh kdo kaj misli, ali imate glave le za frizure pokazat? Ta je že malo skrajna, priznam. Druga težava so čestitke. Kdo jih bo naredil, kje jih nabaviti? Unicefove, akviziterjeve ali povsem svoje? Kdo jih bo dizajniral, sami, agencija ali od Jožeta nečak? Ko so slednjič kot vedno prepozno stiskane in dobavljene in ko smo po pravilu z njimi nezadovoljni, je največji del dobre volje, ki naj bi jih spremljal, že konzumiran. Dobre želje je treba šele domisliti in zapisati.

Vesel božič in srečno novo leto! Takih voščil je pri nas in po svetu največ. Toliko jih je, tolikokrat jih slišimo in preberemo, da jih v resnici ne vidimo in ne slišimo več. Prijazna floskula, ki resda ničesar ne pove, a le zakaj bi bilo sploh treba kaj pripovedovati. Obveznosti je zadoščeno.

Da bi se Vam v novem letu uresničilo vse, kar si sami najbolj želite! Velikodušno in poceni. Če si le ne želijo, da bi nas zrinili s tržišča ali onemogočili pri konkurenci! A naj jim bo, beseda ni konj.

Ko ptiček zapoje, veselje bo tvoje, ko ti drozg zažgoli, naj srce se zmedi. Toploumne skovanke nikoli priznanih, a zato nič manj gajstnih neizpetih pesnic se pogosto znajdejo na čestitkah povsem resnih podjetij, ko pa ni nikogar, ki bi se kaj pametnejšega spomnil, kaj šele, da bi se z novoletno korespondenco zelo zares ukvarjal. Še sreča, da tudi bralci niso hudo zagreti.

Tudi v novem letu skrbimo za odliko! Tu je imel piar prste vmes. Vsaka komunikacija je brandbuilding, samo z doslednim spletom dražljajev bomo zgradili zavedanje vrednosti naše blagovne znamke.

Našo čestitko najdete na www.lepeželje.com. Vse več je migitajočih sličic, ki, če si vzamete dovolj časa, lepo demonstrirajo, kaj že zna hišni računalnikar ali koliko je zaračunala spletna agencija. Prvobitna fascinacija s čarovnijo v elektronski škatli.

Da bi se ti zgodilo vse tisto, kar meni privoščiš! Ta je žleht, čeprav je odgovor po premisleku seveda Vse najboljše. Duhovičenje, ki si ga lahko privoščiš le med prijatelji.

Namesto novoletnih čestitk smo prispevali za pomoči potrebne, piše na neprav poceni oglasu ali na nadomestni čestitki. Lepo, a zakaj se je treba s tem hvaliti?

Na tone prelepih, sladkih in veličastnih besed, ki ne stanejo nič, čeprav gre za sicer prijazno, a povsem nekoristno novoletno menažerijo kar nekaj denarcev. Naj ti želim tono zlata, sedemdeset devic, Brada Pitta, oskarja, Nobelovo nagrado, stolček v evropskem parlamentu ali, da te ne zalotijo, moj strošek je isti. Kaj ne bi, da ves ta trud, črnilo in papir in kar je še vsega, ne gre v zaman, namesto novoletnih želja, ki tudi če so resnične, zvenijo prazno, poslali kakšno majhno, prisrčno obljubo? Se spomnite kakšne?

Mi, recimo, ki bi srčno radi, da bi nas tudi v petem letu tretjega tisočletja z zanimanjem brali, vam ob tej priložnosti na tej strani obljubljamo, da se vam ne bomo nikoli zlagali!