• 27. maja 2017 •

Igor Bavčar je pravzaprav žalostna zgodba.  Če se ne bi pred skoraj tridesetimi leti potegnil za prijatelja, ustanovil Odbor za varstvo pravic JJ in zbudil dotlej nevideni državljanski pogum, ki ga je potegnil  v vrh slovenske osamosvojitvene pravljice, pač nekdanji policist in diplomant visoke šole za politične vede ne bi končal kot predsednik uprave, kaj šele lastnik slovenske energetske, živilske in turistične korporacije Istrabenz. Boljšega vodje, organizatorja, ministra nismo imeli. Če se ne bi Drnovšek, ko je iskal naslednika,  odločil za Ropa namesto zanj, bi ubrala  slovenska zgodovina morda drugo pot. Ironija usode je,  da bo danes zmagal, če se bo vdal pravni državi, ki jo je sam gradil, in bo izgubil, če jo bo izigral.