• 2008 •

V starih, pravzaprav mladih časih, kakor se pač obrne, ko se je naš svet še gradil, si ga bojda obvladovali bogovi in jim je štrene mešal človek. Tisti, ki bi radi vse razumeli, se še danes ne morejo zediniti, kdo je pravzaprav koga ustvaril, človek bogove ali bogovi človeka.

Kakorkoli, daleč narazen si niso bili. Stari Grki so se, če je verjeti njihovim pripovedim,

Družili z bogovi, se tudi ljubili z njimi in jim celo rojevali polbogove ter nam za vse večne čase vcepili strastno željo, da bi jim bili enaki. Seveda moramo najprej ugotoviti, v čem se pravzaprav eni in drugi ključno razlikujejo. Samo dve sposobnosti sta, ki naredita bogove božanske, in ki si jih človek od vekomaj želi prisvojiti. Moč in ustvarjalnost. Moč

Je sposobnost spreminjanja sveta, obvladovati usodo, življenje in smrt drugih. Ustvarjalnost je narediti nekaj, česar prej ni bilo. Naprej ni bilo nič, potem pa je bil človek, Keopsova piramida, Notre Dame-ska cerkev v Parizu, Mona Liza, sonetni venec,

deveta Beethovnova simfonija. Božansko. In kadar se moč in ustvarjalnost združita v eni osebi, dobimo Aleksandra Makedonskega, Hadrijana, Napoleona. Svet ni pravičen in božanske lastnosti so razporejene, kakor pač so. Mlade generacije, majhni narodi in deprivirani svet se z močjo ne morejo ponašati. Da bi bogove (in nebogove) izzivali, morajo biti ustvarjalni.

Znajdi se, pravijo, če ti ni kar »od boga dano«, domisli se česa vendar, če ne najdeš iz zagate, v katero te je krivično življenje porinilo. Domišljija nima meja in misel leti hitreje od svetlobe.

Ko se je najbolj tržno usmerjena republika izločila iz bivše Jugoslavije, je ostala sama na planem. Relativno razvita marketinška infrastruktura je našla takrat svoj modus v štiristo milijonskem tržno tako rekoč nedotaknjenem novem prostoru, ki se je iznenada prelil preko berlinskega zidu.

Golden Drum, oglaševalski festival Nove Evrope, je takrat integriral raztreščeno novo porajajočo se oglaševalsko industrijo in ji v neenakem odnosu z zahodnim velikim bratom pomagal graditi lastno blagovno identiteto.

Poldrugo desetletje kasneje je svojo nalogo v veliki meri opravil, in poiskati je bilo treba nove motive in novo ambicioznejše poslanstvo.

Oglaševalski festivali so malce kontroverzna inštitucija marketinške industrije. Oglaševalske agencije prodajajo predvsem kreativnost. Brez nje pravzaprav nimajo pravega smisla. Prodajajo lahko tisto, česar podjetja ne morejo, ali pa le težko razvijejo sama – kreativno, duhovito, izvirno, učinkovito komunikacijo, ki, kadar je prava, deluje kot najbolj učinkovit akcelator gospodarskih tokov. Domišljija, so-čutje (razumevanje človeka), iskrivost, elokventnost, artizem, pronicljivost,, širina duha in izostrenost misli so lastnosti, ki niso prav na široko posejane in ki jih v oglaševalskih agencijah in njihovih verigah negujejo, častijo in tržijo. Trg, ki je v principu transparenten in naročnik, ki »ima vedno prav«, pogosto trdo selekcionirata mehko, včasih sanjavo, včasih, zdi se, prismuknjeno reševanje oz. spodbujanje v resnici trde, celo banalne dejavnosti. Kreativna »bodenmanschaft« delovna sila, ki delodajalcu prodaja svoje sanje, svojo intimo in strasti, potrebuje druga dokazila in druge spodbude, ki jih lahko daje le krut

neusmiljen trg in nespodobna zadnja beseda naročnika.

Na festivalih, kjer so sodniki uveljavljeni in ugledni kreativci in stanovska publika, je optika obrnjena. Naročniki so lahko le opazovalci, odloča stroka, ki razume, ki vidi dlje in globlje.

Zmagovalci dobijo višjo ceno, plače in večjo težo argumentov v naslednjem soočanju s težko razumevajočim klientom.

Oglaševanje, kot najbolj izstopajoča tržna manifestacija seveda ni izličeno iz globalnih procesov. Na čelu globalizacijskih vojska trobentajo oglas-ševalci, kakor jim vojskovodje na visokih stolpih nadnacionalnih korporacij ukažejo. Moč zmaguje povsod, kjer se globalizacijski cunami razlije. Svetovni spopad pa ima komunikacijsko hibo.

Globalne komunikacije, ki osvajajo planet, morajo biti brez korenin, brez barve in vonja, ki je lasten vsakemu kotičku, vsakemu kraju, ki sega je dotaknila in ga zaznamovala človeška roka, če naj bi se naslavljale in bile razumljive vsakomur. Misli globalno, deluj lokalno je parola, ki poganja unifikacijo sveta.

GENIU LOCI, spirit of the place, duh kraja, je adut tistih, ki se politično, gospodarsko, komunikacijsko borijo proti globalizacijski prevladi odtujenega kapitala. S svojimi ljudmi, s so-ljudmi prostora, ki mu pripadajo, komunicirajo v etosu tega prostora, v jeziku, v kulturi, v maniri, ki je njihova in ki jo razumejo bolje kot kdorkoli drug.

Duh prostora so pripovedke, žalostne in vesele zgodbe, smeh in solze, melodije, pesmi, šale, ki jih nihče drug ne razume, izkušnje dobrega in zla. Duh prostora je kolektivna intima, v katero anemična globalizacijska komunikacija praviloma nima dostopa.

Intercontinental Advertising CUP je skupni projekt štirih najpomembnejših oglaševalski festivalov Azije, Ibero Amerike in Evrope, ki želijo oglaševalcem v senci anglosaksonskih

globalizatorjev omogočiti prepoznavo, priznanja in spodbude za odličnost in tenkočutnost v komuniciranju.

Samo najboljša dela štirih velikih regionalnih ocenjevanj se vsako leto uvrščajo v medkontinentalno selekcijo, ki jo oceni in nagradi žirija, sestavljena iz članov žirij štirih festivalov. Ta žirija je ne le najbolj kredibilna, temveč tudi najbolj kompetentna, saj je prav vsako že presejano delo v konkurenci že predhodno spoznala, ocenila in nagradila.