DELO, Sobotna priloga, • 26.5. 2000 •

Balkanska transverzala, ki je nekoč pod imenom Cesta bratstva in edinstva povezovala Jugoslavijo, je danes skoraj srhljivo prazna. Cesta je sicer ravna in lepa, večinoma štiripasovnica in, zdi se, tudi presenetljivo kratka. V dobrih štirih urah si brez težav iz Ljubljane v Beogradu.
Ko smo se oni dan naveličani ravne prazne ceste približevali hrvaško srbskemu mejnemu prehodu, smo začudeno opazovali nenavaden prizor. Pol ducata carinikov in policistov, ki je očitno nestrpno pričakovalo redke popotnike, je ves čas divje mahalo z rokami. Najprej se mi je zdelo, da salutirajo, potem da kot Kitajci na tovarniških dvoriščih telovadijo in plešejo tai  chi, ali pa se jim je od dolgočasja preprosto zmešalo. Pripeljal sem bližje, ustavil in odprl okno, pa  me je brkati policist glasno nadrl:
Zatvori prozor!
Najprej sem seveda refleksno pritisnil na tipko, ki zapira in odpira steklo, potem pa se mi je stvar le zazdela nekam čudna, neprijazna, takorekoč nesramna, in sem poskušal parlamentirati:
Zašto? Šta nije u redu..?
Nestrpno me je prekinil:
Zatvori bre, zar ne vidiš, da ti komarci ulaze u kola!

Šele tedaj sem začutil, zaslišal in doumel vzrok nenavadnega poplesavanja srbskih uradnih organov. Oblak drobnih  zoprnih komarjev, ki se je bil ulegel na mejni prehod, je bil tako gost, da si agresivne žuželke z divjim mahanjem lahko dobesedno fizično odrival od sebe.
Stvari pogosto niso takšne, kot se zde. Včasih so celo diametralno nasprotne, in če predolgo in pretrmasto vztrajaš v svoji prvi optiki, jo še poceni odneseš, če se le osmešiš.
Zgodbica mi je kasneje na odru legendarnega Ateljeja 212 pomagala prebiti led. Dragan Sakan, morda edini oglaševalski mag, ki se je iz naših nekdanjih skupnih prostorov zares uveljavil v svetu in se danes z velikimi koraki vrača na beograjsko sceno, nas je povabil, da se z nekdaj jugoslovanskim časopisom Media marketing, danes slovenskim Marketing magazinom, ki ta mesec praznuje svoj dvajseti rojstni dan, udeležimo njegove predstave v beograjskem gledališču.  Dragan domuje v Piranu in Ljubljani, agencije pa ima po vsej bivši Jugi, Bolgariji in še kje. Kot nalašč za stereotipno rokohitrsko nalepko.
V času, ko je bilo najhuje, je začel v Beogradu izdajati časopis za vizuelno kulturo New moment, ki je mnogim beograjskim kulturnikom takrat pomagal preživeti in ki je v svetu skoraj edinstven poskus integralnega obravnavanja kreativnosti ne glede na polje, katerega orje – oglaševalsko, arhitekturno, filmsko, teatrsko, fotografsko… Nova številka multikulturnega in multijezičnega časopisa je v celoti posvečena prvemu srbskemu dadaistu Aleksiæu, na avgustovskem piranskem Idea campusu, ki je multidisciplinarni kreativni projekt New momenta bo izvedena svetovna video premiera opere Mož,ki je ženo zamenjal za klobuk.
Stvari so drugačne, kot se zde.
Na razpis beograjske oglaševalske agencije S Team Bates Saatchi and Saatchi se je prijavilo sedem sto mladih.

Najboljši slovenski maturanti se ne vpisujejo več na medicino, pravo ali ekonomijo temveč na fakulteto za družbene vede s študijem tržnega komuniciranja.
V družbi, ki je lahko uspešna le toliko, kolikor je uspešno, dinamično in konkurenčno njeno gospodarstvo, postaja advertising resen, ugleden in privlačen poklic. Za navidez banalnim, prozaičnim poslanstvom se skriva izziv sproščene domišljije, ustvarjalnega dela, komuniciranja na velikem odru in neposrednega participiranja v veliki gospodarski tekmi.
Stvari so drugačne, kot se zde.

Bolj ko se dinamizira gospodarstvo, ostrejša je tržna tekma, glasnejše je oglaševanje in odgovornejše je njegovo vplivanje na kulturni prostor v katerem komunicira. Izpostavljenost kritiki je ne le logična temveč tudi koristna, celo nestrpnost, ki vse bolj očitno veje iz kulturniških vrst, je pravzaprav razumljiva, saj se bolj kot z žal pogosto stupidnostjo uvoženih reklamarskih nagovorov stopnjuje  s profesonalizacijo in popularnostjo domačih oglaševalskih stvaritev. Oglaševanje je komuniciranje in komuniciranje je občevanje med ljudmi. Agresivno ali občutljivo, zmedeno ali prepričljivo, zanimivo in ustvarjalno ali stereotipno in dolgočasno,…kot življenje, ki ga živimo in ki je, priznajmo, prepogosto drugačno, kot se zdi.