• 4. februarja 2017 •

Če bi naš kmetijski minister vedel, kaj ga na bruseljskem parketu čaka, morda ne bi vnaprej takšnega medijskega pompa počel. Desetletja nas ni motilo, da so sosedje svoje kmečko rdeče vino točili  pod istim imenom, v nos nam gre šele odkar z njim Decanterjeva priznanja osvajajo. Morda so prebujeni istrski vinarji res konkurenca našim, ogrožajo pa štiristo hektarjev kraških vinogradov zanesljivo ne. Nekaj ambicioznejše spodbude bi našim zaspanim kraševcem zanesljivo prav prišlo, in morda bi skupaj zmogli tudi preboj na svetovni trg, kjer teran prav visokega ugleda nikoli ni imel. Ponujena roka in pameten dogovor, bi, če bruseljske visoke igre pač ne obvladamo, k ugledu podalpske dežele prispevala bolj kot le užaljeno jamranje in repenčenje. Če se bomo na Vujota in Melanijo zanašali pa se nam slabo piše.