• 5.4. 2004 • 

Od srede do petka je bilo na Dunaju vse narobe. Savdski kronski princ Abdulah je z 200-člansko delegacijo vrnil obisk avstrijskega zveznega predsednika Kliestla in njegove gospe Margot izpred treh let. Prileteli so s štirimi jumbo-jeti, 13 princev in dvestočlanska delegacija, v kateri ni bilo nobene ženske, je zasedlo hotel Imperial, dvesto protokolarnih limuzin in toliko varnostnikov in policajev, kolikor jih Dunaj skorajda ne pomni.

Dežela, v kateri 95 odstotkov mladih, kar je dobra polovica prebivalstva, podpira Osamo bin Ladna, od koder se ne financira le človekoljubna pomoč v Afganistanu in Bosni in kjer je vsa oblast v rokah 5 tisoč princev, ki z dvojno moralo, hedonizmom na eni strani ter z fundamentalno interpretacijo korana na drugi komandirajo državo, je predvsem bencinska črpalka zahoda. Zato se tudi na Dunaju promet ustavi in ves svet postavi na glavo, ko pride kraljevska savdska moška posadka na obisk. Čeprav so morali biti tudi v tradicionalna arabska oblačila odeti princi pripravljeni na presenečenja. Doma praviloma res ne vstajajo pred drugo uro popoldne, tu pa so morali biti pred dvanajsto v dunajski jahalni šoli, da so si lahko ogledali nastop lipicancev in enega od njih tudi odpeljali s seboj kot darilo avstrijskega predsednika.

Na sprejemih so morali potrpeti, kajti njihovi avstrijski gostitelji se kljub načelni islamski abstinenci alkoholu niso odpovedali. In ko so hodili po dunajskih muzejih in galerijah, jim nihče ni zakril pogleda na za njihove pojme povsem nezaslišane podobe ženske golote, ki se je evropska kultura vsaj v umetnosti ne sramuje. A kot pravijo, svet gre vendarle naprej in savdske državljanke naj bi celo dobile pravico do vozniškega izpita in upravljanja z avtomobilom.

Evroforum: Komunikacijsko in oglaševalsko panevropsko srečanje

Na novem dunajskem sejmišču je avstrijska gospodarska zbornica z močno podporo bruseljskega denarja že drugič zapored organizirala Evroforum, panevropsko oglaševalsko in komunikacijsko srečanje, ki naj bi ponovno povezalo gospodarstva nekdanjega skupnega cesarstva. Avstrijci bi radi prevzeli vlogo koordinatorja in učitelja sodobnega tržnega gospodarstva v srednji in jugovzhodni Evropi, ki se bo po pričakovanjih v naslednjih letih na kontinentu najhitreje razvijalo. Na bruseljskih hodnikih so pač že dovolj doma, da lobiranje in črpanje številnih razvojnih fondov obvladajo in da Evropi očitno dovolj uspešno prodajajo svoje razvojno poslanstvo. Gradec bo center razvoja svobodnega demokratičnega tiska, Dunaj pa bo v bivših komunističnih deželah razvijal marketing in oglaševanje.

Med skoraj štiridesetimi predavatelji in gosti, ki so jih zbrali iz Evrope, predvsem pa iz Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Romunije, se jih je skoraj dve tretjini poznalo iz Portoroža, kjer se letos že enajstič srečujejo na drugem največjem evropskem oglaševalskem festivalu Golden Drum in so zato pač s komaj prikritim začudenjem spremljali predavanja in nastope, ki naj bi nepoučenim začetnikom odkrivali skrivnosti tržnega gospodarstva.

Ne da bi v nekdanji skupni prestolnici dobro opazili, je najbolj vitalni del na novo prebujenih gospodarstev s svojimi marketinškimi generali ter oglaševalskimi prapori že odbrzel naprej. Razstava tiskanih del z lanskega Zlatega bobna, ki so jo postavili na spremljajočem sejmu Publica 04, je bila za obiskovalce presenečenje in izziv. Kljub veliko dobre volje, denarja in prizadevanj dunajskim organizatorjem, ki bi radi pokazali prestiž tehnološko večvrednega in marketinško učinkovitega regionalnega liderja, ni šlo vse po sreči. Računalniški jeziki z vseh koncev Evrope so se po babilonsko zmešali in zagrenili življenje udeležencem, organizatorjem in predavateljem. Predsednik festivala Zlati boben je na sredi predavanja brez slike in zvoka užaljeno zapustil oder, evropska kreativna predsednica McCann-Ericksona Milka Pogliani je bolj zares kot v šali zagrozila nerodnim tehnikom: »I’ll kill you!« Pa ni pomagalo. Ne hodi na oder, je na glas svetovala naslednjemu govorniku, to je past.

Organizatorjem je bilo seveda hudo in so skušali pomagati, kolikor se je le dalo, povsem brez grenkega priokusa pa se udeleženci ambicioznega posvetovanja vendarle niso razšli.

Oglasna naslovnica Die Presse

Ugledni dunajski dnevnik Die Presse je 1. aprila izšel s povsem nečitljivo naslovnico. Tekst je bil narobe obrnjen in zavit kot v slabem ogledalu, z zamešanimi črkami, narobe rastriranimi fotografijami. Pozor, piše v okvirju na sredini – to lahko tudi vam naredi računalniški virus. Telekom Avstrija je sponzoriral nečitljivo naslovnico, prava je bila natisnjena šele na tretji strani. Takšne naslovne strani časopisa si v slovenski doktrini avtonomnega novinarstva ne moremo niti predstavljati. Zakaj se sprenevedate, odgovarjajo avstrijski kolegi, zaradi oglasov kupujejo bralci časopis za polovico ceneje, zaradi oglasov lahko novinarji sploh realizirajo svoje poslanstvo. Nihče ni prizadet, nihče ni prikrajšan, to je časopis, ki respektira svoje oglaševalske partnerje in jim pomaga komunicirati zanje in za potrošnika pomembna sporočila.

Konec koncev so računalniški tehniki na Evroforumu odvozljali babilonsko zmešnjavo in avstrijski udeleženci so drugi dan s spoštljivim začudenjem spremljali predstavitev nagrajenih del novoevropskega oglaševalskega festivala. Če nas hočete voditi, nas morate najprej premagati – je bilo ne prav prikrito sporočilo.