• 8. aprila 2017 • 

Šestletnega fantiča me je mati poslala s porcelanasto skodelico po bloku, če nam kdo lahko malce olja za fižolovo solato posodi.
S stričevim avtomobilom  smo se od Balatona do Baltika potepali, rabljene šuškavce in najlon srajce prodajali in se fino imeli.
V prvi službi smo  v načelnikovi pisarni na črno belem  televizorju spremljali  maršalov triumf, ko je v Beogradu prvo konferenco neuvrščenega sveta odpiral.
Bil je krasen novi svet naše mladosti.
Šele po Kočevskem Rogu, Golem otoku in Tien an Menu smo odrasli.
Današnji mladini ne zavidam pametnih telefonov in strganih hlač, tudi sveta, ki ga bodo morali spremeniti, da bi odrasli, ne.
Le njihove neskončne lepote in osvobajajoče naivnosti sem jim fovš.