DELOV’C, Časopis Sindikata novinarjev Dela (št. 13)  • 28. septembra 2001 • 

V svojem odgovoru v Delov’cu štev. 12 obtožujete IO SND manipulacij, zavajanja, neresnic itd. No, gospod Apih. Pri pisanju se je treba malo zbrati. Zapisano ostane!

Poglejmo vaše zamere. Pravite, da je naš ugovor, da poletje ni primeren čas za varčevalne ukrepe, neresen. Zakaj potem vi istega dne v svojem pismu vsem zaposlenim pravite, da poletje ni bilo primerno za resen zagon projekta odličnosti? Kot da ugovora in pisma ne bi pisala ista  roka.

Naši trditvi, da ste z zmanjšanjem stimulacije odgovornega urednika zmanjšali novinarske plače, postavite nasproti to, da je uprava zvišala novinarske osnovne plače za 12%, nato pa izhodiščne plače skladno z dogovorom s sindikatom eskalirala še za 4.4, čeprav tega po zakonu, kot pravite, ni bila obvezna.

Oboje ste bili dolžni storiti: prvo po sporazumu s stavkovnim odborom, ki ste ga sami podpisali, drugo (delna uskladitev z inflacijo) pa je obveznost podjetij in vseh drugih na državni ravni. Ker so v Delu plače praviloma višje od minimalnih po kolektivni pogodbi, so se osnovne plače novinarjev povečale za toliko (4,4%) le redkim, veliki večini pa za precej manj.

Z zmanjšanjem stimulacije pa vsekakor ste (približno za odstotek!) zmanjšali maso za plače, kakorkoli obračate. Ste jo zvišali? Naj ponovimo, kar smo vam že rekli med pogovorom: načelno nismo proti varčevanju in tudi proti morebitnemu zmanjšanju stimulacije ne. Zato pa smo predlagali samo odlog odločitve o tem, da bi imeli več podatkov o poslovanju in bi lahko bila odločitev ustreznejša. Če bi bili takrat poslovni podatki črni, bi privolili v zmanjšanje brez ugovora.

Zmanjšanje Meršolove stimulacije hočete relativizirati še na en način. Pravite, da stimulacija odgovornega urednika zadeva le kakih 35 tudi sicer najbolje plačanih urednikov in novinarjev. Večino torej tolažite, da je zmanjšanje ne bo prizadelo. To je svojevrstno pisanje za človeka, ki veliko govori o stimulaciji kot enem glavnih vzvodov odličnosti in seveda ve, da se s stimulacijo za nadpovprečno delo praviloma nagrajuje manjšina.

Očitate nam da pavšalno in manipulativno govorimo o poslovnih podatkih in trdimo, da vsi še zdaleč niso slabi. Pri tem izpostavite 33-odstotno povečanje prihodkov od naklade in za 25% manjši dobiček od leta 2000 in pravite, da tu ne upoštevamo vseh elementov, ki so nam sicer znani (pri nakladi priključitve Novic, pri dobičku davčne olajšave).

To je deloma res. Toda pri nakladi ne moremo vedeti, koliko se je prihodek povečal zaradi priključitve Novic, ker za posamezne profitne centre ne dajete ločenih podatkov. Zdaj smo vam to predlagali in upamo, da boste to storili, med drugim zato, da se bo lahko uredilo kočljivo vprašanje plač v obeh dnevnikih. Kar zadeva dobiček: vseh razlogov in tehnično-poslovnih operacij, ki vplivajo na njegovo višino in ki jih – samo deloma – poznamo, pa v takem dopisu res ne moremo predočati sindikalni in novinarski hišni javnosti. Sicer pa smo jasno zapisali, da so polletni poslovni rezultati, vključno z dobičkom, bistveno boljši od še nedavnih napovedi uprave. In tudi so.

Predvsem pa nam tudi s tem v zvezi ne odgovorite na izjemno pomembno stvar: na ugotovitev, da je bilo leto 2000 v vseh postavkah izjemno uspešno, uprava pa ga očitno postavlja za nov standard uspešnosti poslovanja. Politika visokega dobička za vsako ceno je lahko za podjetje dolgoročneje škodljiva.

Vaše opozorilo o padcu naklade je tehtno, podatek pa za uredništvo skrajno resno svarilo. Je pa seveda tudi naklada skupna stvar uredništva in uprave.

To, da ponovnega povečanja stimulacije nočete obljubiti, tudi če se bodo poslovni rezultati izboljšali, utemeljujete s tem da se pripravlja prenova plačnega in stimulacijskega sistema.

Taka prenova se običajno pripravlja leto ali dve. Pri nas zelo verjetno ne bo nič drugače. Morda prenove na koncu sploh ne bo. Naj kar čakamo?

Kar zadeva nov stimulacijski sklad, se o njem ve malo ali nič. Prosimo upravo, da bi novinarje vsaj z osnovnim konceptom čim prej seznanila. Dokler ta sklad ne bo začel delovati, pa bi se zdelo normalno, da stari ostane neokrnjen.

Kar zadeva Stroškovni svet, imate deloma prav: njegova osnovna pravila so res zapisana v dokumentu z naslovom Postopno uvajanje materialne avtonomije redakcije. Toda, novinarski kolektiv je bil o tem izjemno slabo informiran, za kar sta odgovorna tako uprava kot uredništvo. Resorni uredniki na primer so omenjeni dokument dobili šele proti sredi septembra, stroškovni svet pa se je prvič sestal in – odločal – že avgusta. Poslovnika svet, kot priznavate, še vedno nima. Tako stanje povzroča zmedo in demotivacijo. Dobro bi bilo slišati vaš odgovor na pomislek o problematičnem statusu sveta (o tem, da predstavnik uprave ne bi smel imeti pravice do glasovanja). Sicer pa nas veseli, da je stroškovni svet očitno pripravljen urediti svoje delovanje in počasi postaviti tudi ustrezno prakso za specifične situacije, ki jih je veliko.

Nejasno je določilo štev. 4 iz že omenjenega dokumenta Postopno uvajanje… To določilo ima naslov Principi avtorizacije potreb in se glasi:

Pripravo prispevka za potrebe uredništva naroči vodja stroškovnega mesta – urednik redakcije, priloge oziroma dopisništva, pri čemer daje pri enaki kvaliteti prednost zunanjemu avtorju, ki delo opravi kot avtorsko delo. Samo v primeru, da na trgu ni avtorja primerne kvalitete, lahko delo opravi zaposleni.

To določilo je mogoče brati tako, da imajo zunanji sodelavci pod predpostavko enake kvalitete (njena ocena je seveda subjektivna) praviloma prednost pred redno zaposlenimi novinarji. To bi bil zelo nov položaj, ki bi zaposlene spravil v hudo negotovost. Veliko je še drugih implikacij. Mislimo, da bo treba to določilo precizirati.

Gospod Apih. Tudi sindikat si želi partnersko in konstruktivno sodelovanje z upravo. To mislimo resno in za to smo že ponudili nekaj dokazov. Vsake naše kritike stanja v podjetju ni treba jemati osebno, ker tudi ni tako mišljena. Po drugi strani je normalno, da je dialog med sindikatom in upravo do neke mere naporen.