• 1. aprila 2017 • 

Pred časom sem se, razočaran nad  našo strankokracijo angažiral v gibanju  Za spodobno Slovenijo. Resnica nam je bila prikrita. Pomembnejša od pravice izbiranja je pravica delegiranja. Tisti, ki sestavlja volilne liste, v resnici odloča o usodi države. Poslanci so le vojščaki  svojih strankarskih vodstev. Ideja, da bi civilna javnost  sama delegirala trideset neodvisnih poslancev, ki bi jih volivci potrdili v parlament, se je zdela simpatična. Brez njihovih glasov  nobena politična  opcija ne bi mogla sama zavladati. Široka podpora civilne družbe  je zbledela, ko se je izkazalo, da naj bi bili neodvisni poslanci tudi od svojih predlagateljev neodvisni. Za zgled možnega neodvisnega poslanca sem v Delu predlagal Mira Cerarja, Zdenko Čebašek Travnik, Igorja Šoltesa,  Majo Makovec Brenčič… Dvignem roke.