• 25. junija 2017 •

Dejstvo, da lahko na najvišjo funkcijo v državi kandidira prav vsak polnoleten državljan, ki zbere pet tisoč všečkov, se morda zdi demokratično, v resnici pa je konfuzno, neproduktivno in pravzaprav do vseh nas nespoštljivo.
Ob resnih in kredibilnih kandidatih bomo morali prenašati in poslušati tudi modrovanja kerempuhov, katerih edini resni motiv je, da bodo lahko v svoj življenjepis zapisali: leta 2017 sem bil kandidat za predsednika države.
Je pa res, da ob vseh ustavnih omejitvah predsedniških pristojnosti programski nastopi kandidatov ne bodo imeli veliko smisla in bodo odločali pač všečki.