• 3. april 2016 •

V vsej zgodovini človeštva do industrijske revolucije in Bismarcka so ljudje pač delali, dokler je šlo, ko so obnemogli so jim mlajši zagotovili preužitek, če so lahko, če pa ni bilo hrane za vse, so jih pač odnesli na goro. Danes so pokojnine državljanska pravica, dolžina delovne doba pa instrument političnih preigravanj. Sistem, ki je zgrajen na kontraverzah med tistimi, ki polnijo in onimi, ki praznimo pokojninsko blagajno, med svojo na videz kapitalsko in vse bolj socialno naravo, in ki enači delovno dobo fizičnih, rutinskih in ustvarjalnih umskih ‘delavcev’, se ne more iziti. Birokrati, teoretiki in politiki mu ne bodo kos. Železnega kanclerja pa nimamo.