Orwellov marketing
• 23.1. 2006 •
Najuspešnejši spot vseh časov je prav gotovo tisti, ki so ga sicer zavrteli le enkrat samkrat (v odmoru televizijskega prenosa finalne tekme Super Bowla 1984), pa v oglaševalskem svetu še vedno velja za nepreseženega. Mlado dekle v lahkoatletski opravi in z velikim kladivom v rokah beži pred odredom zamaskiranih varnostnikov. Ko priteče v areno, polno brezdušnih, nemih poslušalcev učitelja, ki jim pridiga z velikega ekrana, se ustavi, zavihti kladivo in ga zaluča naravnost v ekran. Podoba, ki je hipnotizirala brezvoljne in ubogljive, se razleti v tisoč koščkov. Orwellovskega mita ni več. Apple je izdelal osebni računalnik Mackintosh in nas osvobodil podložnosti in odvisnosti. Odslej bo vsak sam na lastnem računalniku načrtoval svojo usodo.
Pravzaprav smo si kar oddahnili, ko se tistega tako mračno napovedovanega leta ni na videz nič posebno dramatičnega zgodilo. Veliki brat se še ni prebudil, ministrstva za mir tudi še niso ustanovili. Novorek še ni bil zaukazan. Morda je pisec Živalske farme v svojih mračnih napovedih vendarle pretiraval, morda vendarle nismo takšne ovce, da bi nas lahko tako preprosto vodili. Morda.
Če se vam pripeti zares zaupen pogovor z dovolj visoko pozicioniranim (in informiranim!) politikom ali gospodarstvenikom, ne bodite presenečeni, če vas bo zaprosil, da pustite svoj mobilni telefon pri tajnici, ali še bolje, če ga razmontirate in ločite od baterije. Že ve zakaj.
Eden največjih skupnih evropskih razvojnih projektov (poleg fuzijskega reaktorja) je globalni satelitski navigacijski sistem Galileo. Za razliko od ameriškega GPS-a, ki je bil razvit za vojsko in šele pozneje ponuden tudi v civilno uporabo, naj bi bila njegova evropska (naša?) različica precej bolj tržno usmerjena in uporabna. Delovala naj bi na primer tudi v zaprtih prostorih, ali z drugimi besedami, prav nikjer se ne boš več skril pred vesoljskimi kontrolorji, če bo le kje pri tebi, v tvojem avtu ali kjerkoli drugje majhen, skorajda neopazen izdajalski čip. V nekaj letih naj bi, menda zaradi varnosti, vsak mobilni telefon obvezno vseboval tudi identifikacijski čip, ki bi v primeru nujnega klica natančno lociral tvoj položaj. Seveda pa bo, zgolj teoretično, dovolj pooblaščenim na voljo tudi non stop informacija o tvojem gibanju, srečavanju, nahajanju … In še ameriški kontroli Global Position Sistem se bomo izmaknili. Naj le naši pazijo na nas!
Informacijska pošast je z mikro in nanotehnologijo ušla z vajeti. Še z bujno domišljijo komajda sledimo možnostim, ki se z njo odpirajo. Namesto tiskane črtne kode, ki danes identificira že praktično vsak izdelek v trgovini, so že začeli vgrajevati vanje očem skorajda nevidne čipe, ki bodo kar iz nakupovalnega vozička, da blaga niti prestavljati več ne bo treba, identificirali vaš nakup in jim že jutri, ne šele pojutrišnjem, sledili kamorkoli, in seveda vam z njimi, ter sporočali, kaj se dogaja s stvarmi, ki ste jih nakupili, kako jih uporabljate, hranite in s katerimi prav tako očipljenimi se srečujejo. Le še korak naprej se na blagajni niti ustaviti več ne bo treba, saj boste imeli v denarnici, če ne kar pod kožo kot že danes kužki v ušesih, identifikacijski čip, ki bo sproti ustrezno bremenil vač bančni račun.
Globalizacijska ofenziva, ki je z demokracijo in svobodnjaštvom odpirala svet, da bi utrla pot trgovini, se je zapletla v vojno, ki se je s terorizmom prenesla tudi na domača tla. Najprej so padli in še padajo temeljni kamni človekovih pravic. Brežnjevova teorija omejene suverenosti ali potni listi in vizumi za potovanje po lastni državi so že zdavnaj preseženi. V svetu, kjer so bile še včeraj osebne izkaznice obravnavane kot povsem nesprejemljiva oblika državne kontrole in poseganja v posameznikovo svobodo, se tako rekoč brez besed in odpora uveljavlja in legitimira najostrejša in najpopolnejša kontrola vsakega od nas, kar jih je kdajkoli bilo. Vsi računalniki bodo kmalu opremljeni s programi, ki bodo omogočale ne le identifikacijo vsakogar, temveč tudi neposredni nadzor vsebine in celo izključitve, če ta ne bo po volji nadzornikov. Ti bodo seveda neodvisni in svoje velikanske moči nikakor ne bodo zlorabljali. Častna beseda, da ne.
Velikega brata res ni nikjer, striček Sam ga je zamenjal.