Pismo kolektivu 2
• jesen 2001 •
Prijatelji,
v avgustu smo prvič letos ustvarili boljši poslovni rezultat kot lani. Seveda je to rezultat podražitve, ki smo jo doslej zadrževali in smo jo sedaj pač pokurili. Dobra vest je, da vsaj doslej kljub osiromašenem poletnem obsegu Dela odpovedi praktično ni. Bomo pa morali v naslednjih, za potrošnike občutljivejših mesecih, seveda vsak mesec znova dokazovati, da smo nove višje cene tudi vredni.
Dokaj dobro smo se odrezali tudi ob črnem torku, ko smo se odločili, ko smo ugotovili, da naklade Dela zaradi že natisnjene priloge D&D ne moremo dovolj povišati, za posebno izdajo Dela, ki smo jo prodali več kot 31.000 izvodov in ustvarili dobra dva milijona pozitivne razlike. Nekaj spodrsljajev je seveda bilo, smo jih pa analizirali in zabeležili, da jih ob prihodnji, upajmo ne bližnji priložnosti, ne bi ponavljali.
Čeprav je res, da dramatični dogodki, kakršnim smo bili priča, in kakršen bi bila na primer vojna, povečujejo zanimanje za časopis, pa to vsekakor ni razlog za optimizem. Tudi zato, ker je za gospodarski utrip in oglaševanje vojna najslabša možnost.
Na konjunkturo ki bi nas tako rekoč sama potegnila naprej, še kar nekaj časa ne gre računati (napovedi o dinamiki in obsegu oglaševanja v prihodnjem letu so pesimistične), zato bomo morali za dodaten zagon, ki ga naša podjetniška barka potrebuje, poskrbeti sami. Verjamem, da je zavedanje o potrebnih spremembah prisotno, tudi volja, vsaj načeloma je, težave pa seveda bodo.
Odličnost, beseda, ki jo najbrž najpogosteje ponavljam, ni prazna parola, temveč trdna opredelitev. Vsi skupaj in vsak posebej vemo, da je v našem delu še veliko rezerv, da lahko skupaj naredimo več in bolje, kar je tudi najbolj zanesljivo zagotovilo, da tudi v bistve4no slabših zunanjih pogojih ohranimo, ali celo izboljšamo standard, ki smo ga že dosegli. Popolnoma prepričan sem, da v temu lahko in tudi bomo uspeli. Odličnosti je na zalogi dovolj, težave pa nas bodo prej spodbudile kot prestrašile.
Poletje res ni bilo primerno za radikalne spremembe, zato za resen zagon projekta odličnosti našega osrednjega in najpomembnejšega časnika res ni bilo pravih pogojev. Razlogov za oklevanje danes ni več. Prve (pozitivne!) spremembe, ki jih je prinesla nova jesenska paginacija so obetavne, korakov, ki jih še moramo odločno storiti, pa je veliko.
Pri Jezeršku v Sori pri Škofji loki je minuli četrtek ves dan potekala razvojna delavnica oglasnega trženja, ki naj bi odgovorila na štiri usodna vprašanja: ali znamo oceniti spremembe v ožjem in širšem gospodarskem okolju in njihov današnji in prihodnji vpliv na oglasno povpraševanje – ali vemo, kakšno je zaznanje naše tržne ponudbe in naših tržnih storitev pri poslovnih partnerjih – ali imamo ideje, kako odgovoriti na tržne spremembe in kako izboljšati učinkovitost oglasnega trženja, in slednjič – ali imamo operativne in vodstveno ekipo, ki je sposobna odličnostno prenovo oglasnega trženja tudi izpeljati?
Raziskava našega imidža v poslovni javnosti, ki jo je po našem naročilu izpeljala neodvisna agencija Aragon, je ugotovila, da velja Delo (Stik) med vsemi oglasnimi medijskimi ponudniki za najbolj zanesljivo, pošteno in zaupanja vredno, a žal tudi za najmanj prilagodljivo, najbolj vzvišeno in komaj kreativno.
V Tiskarskem središču so zagrizli v projekt tehnološke odličnosti, ki temelji na doslednem brezkompromisnem vzdrževanju opreme, minimaliziranju tehnoloških zastojev in novi spremenjeni delovni kulturi. TPM ali (SVO) je po definiciji »miselni koncept in praktični postopek za razvoj podjetja. Z izboljševanjem opreme hkrati spreminjamo način, kako ljudje razmišljajo in delajo, in s tem delovno kulturo organizacije«. Razvili so ga v Toyoti, ki dokazano proizvaja avtomobile z najmanj napakami, povzeli v Volvu, ki ima podoben imidž v Evropi, uvajajo pa ga že najodličnejši in najambicioznejši industrijski proizvajalci. V Sloveniji ga pionirsko uvajajo pri Revozu in Cimosu teh obeh Danfossovih tovarnah. Zares izpeljal ga ni pri nas še nihče, saj pomeni tolikšno spremembo obnašanja in razumevanja, da je za popolno implementacijo treba vsaj dve leti, če ne več. Na pobudo Fakultete za strojništvo je ustanovljeno združenje Artemis, ki smo mu pristopili tudi mi, in ki naj bi pomagalo pri reševanju hudih težav in odporov, ki se pri uvajanju tako revolucionarne prakse in miselnosti seveda pojavljajo. Tudi pri nas.
Kadrovsko svetovalno podjetje Profil, ki ga vodi bivši minister Franc Jamšek, je dokončalo prvo analizo delovne klime in plačnega sistema v naši družbi. Za celovite sklepe je še prezgodaj, pa tudi dileme ali in kako se lotiti nove enotne sistemizacije in vrednotenja delovnih mest, če sploh, in kakšne oblike stimulacije bi bile lahko produktivne in ne le nesistemski popravki plač, po resnici zapisano še nimamo. Bomo pa seveda dialog o tem odprli tako s svetom delavcev kot s sindikatoma.
Sestala se je tudi že novoimenovana koordinacija predsednika uprave, ki bo, po tem, ko je nadzorni svet potrdil programske zasnove samostojnih edicij (in jih tako definiral), skrbela za programsko in marketinško koordinacijo založniških projektov oziroma edicij.
Stroškovni svet je zagrizel zares in seveda naletel na odpor. To je dobro, ker pomeni, da svojega dela ne jemlje levoročno, in to je (lahko) slabo, ker se prizadeti interesi demonstrirajo v novih konfliktih. A brez tega ne gre. Stroškovni svet bo po dve ali trimesečni izkušnji izpopolnil pravila in način delovanja, odpravil začetne nedorečenosti ter resno zagrabil krmilo redakcijske avtonomije in odgovornosti v svoje roke.
Spremembe, o katerih pišem, se ne dogajajo na odru temveč v avditoriju, v katerem smo vsi. Če boste stopili zraven, bomo zmagali, če ne, nimamo nobenih šans.
Lepo jesen nam želim!
Jure Apih