• 24. decembra 2016 •

Ne vem, če si bom kaj dosti  zapomnil.    Spomin je tako ali tako selektiven,  da hude stvari, če se le da, potlači in pozabi, lepe pa neguje in  časti. V  mojih letih  se je včasih že  težko spomniti, po kaj si skozi vrata stopil, kaj šele česa ne smeš pozabiti iz trgovine prinesti. Dosti  lažje je obujati  in obnavljati  tiste zaprašene in na pol  pozabljene spomine, tja do partizanskega ilegalčka, ki so  ga pogumna oefova  dekleta k izgnanim starim staršem na hrvaško pretihotapila. Ko jih po toliko letih potegneš na svetlobo in obrišeš prah  z  njih, zasijejo v povsem  novi  luči, malce v pravi, malce pa tudi  v  na novo dodani  in premišljeni. Kar se minevajočega leta tiče,  pa se rad spominjam  obiska Nedelove sedmerice pri meni v Bohinju. Kompletni resda nismo bili, bomo pa, upam,  ob let , ko  dogodivščino morda  ponovimo.