• 25. junij 2016 •

Pomembnejše od jeze in obžalovanja se mi zdi vprašanje, ali smo sploh imeli priložnost? Ali so vsi novi maherji, ki so vzbrsteli preko noči, da bi v najostrejšem globalnem neoliberalnem spopadu krmarili svoje prigrabljeno ali tudi še vedno skupno bogastvo, zares dorasli peklenski odgovornosti? In ali je njihova nova privzeta morala lahko primerno nadomestilo naši samoupravni socialistični, ki je na oseben in ne le deklarativen način nekako vendarle delovala? Ali pa bomo čez desetletja ali več začeli zlagati nova nepisana pravila skupne odgovornosti, etike in morale brez katere je lahko država le plenilcev revir in ne uspešna narodna skupnost? Če tega ne bomo sposobni, če nove generacije ne bodo razumele in prevzele odgovornosti,je morda (države) niti ne potrebujemo.