DELOV’C, Časopis Sindikata novinarjev Dela (št. 12) •  27.septembra 2001 • 

Odgovor predsednika uprave na sindikalno poročilo v Delov’cu številka 11

Sindikalno novinarstvo in novinarski sindikat

Priznam, bombastični naslov »Uprava zmanjšala novinarske plače«, še bolj pa vsebina zadnjega Delov’ca sta me neprijetno presenetila. Vendar še zdaleč ne toliko zaradi legitimnih, čeprav po mojem mnenju pretrdih in za argumente gluhih sindikalnih pogledov in zahtev, kakor zaradi za Delovo novinarstvo nedopustnih nekorektnosti, namernega zavajanja in neresnic. Po dobrem ducatu neposrednih in povsem odprtih pogovorov v redakcijah Dela, po dolgih pojasnjevanjih s predsednico sindikata in z urednikom Delovega virtualnega časopisa, po diskusijah z odgovornim in izvršnim urednikom, po treh pismih kolektivu in po temeljiti razgrnitvi dejstev na zadnjem sestanku s tremi predstavniki sindikata sem si, mislim, zaslužil korektnejši odnos, bralci Delov’ca pa poštenejše poročilo.

Varčevalne ukrepe smo napovedali takoj, ko smo pod pritiskom sindikata povečali novinarske plače in kljub že zaznavnim negativnim poslovnim trendom zvišali stroške. Upravo, ki bi ravnala drugače, bi lastniki morali zamenjati. Ugovor, da poletje ni primerno za varčevalne ukrepe, pa je neresen, tako kot predlog, da naj bi po tem, ko smo že nedvoumno ugotovili dramatično padanje dobička, počakali še pet mesecev (do devetmesečnega poročila), preden bi ukrepali. Je pa res, da sem spregledal meni nerazumno določilo stavkovnega sporazuma, da o zmanjšanju stimulacije odgovornega urednika odločamo po šestmesečnih poslovnih rezultatih in to v septembru. Ko so me na to opozorili, sem umaknil oz. odložil ukrep, ki bi ga po vsej logiki morali realizirati že v avgustu.

A to so vendarle stališča, ki so, kakršna pač so. Resnični problem so dejstva. Poglejmo:

»Uprava je zmanjšal novinarske plače«

V juniju je (ta) uprava zvišala osnovne novinarske plače za 12% (7+5), v avgustu pa je izhodiščne plače skladno z dogovorom s sindikatom eskalirala še za 4.4%, čeprav tega po zakonu ni bila obvezna.

Napovedano zmanjšanje posebne dodatne stimulacije odgovornega urednika predstavlja 0,95% zmanjšanje plačnega fonda novinarjev, ki pa zadeva le cca 35 tudi sicer najbolje plačanih Delovnih novinarjev in urednikov.

»Vsi poslovni podatki še zdaleč niso slabi. Prihodek od naklade vseh časopisov se je n.pr. povečal za 33, od oglasov pa za 14 odstotkov,… poleg tega so poslovni rezultati bistveno boljši, kot jih je uprava napovedala zaposlenim še pred sejo nadzornega sveta konec avgusta.«

Pisec seveda ve (na to je bil posebej opozorjen), da je povečanje prihodka zgolj posledica priključitve Slovenskih novic, in ne gre za realno zvišanje (ustrezno večji so seveda tudi stroški!). Realni padec btto dobička, ki je za kvaliteto poslovanja indikativen podatek, je bil v polletju v primerjavi s primerljivim lanskim rezultatom 36 odstoten. Čisti dobiček, ki je za nadzorni svet in lastnike (pa tudi javnost, ki vpliva na vrednost naše delnice) najbolj pomemben, je bil manjši – 25%, ker smo upoštevali zaradi ritmično načrtovanega investicijskega ciklusa večje davčne olajšave. Ker sindikalni vodje to vedo, gre za zavestno zavajanje in manipuliranje s podatki.

Za dobrih dva tisoč dnevno manj prodanih izvodov Dela (trend se kljub intenzivni tržni podpori nadaljuje) je skrajno zaskrbljujoč podatek, ki bi ga morali novinarji in še posebej uredniki Dela jemati resno. Napovedano zmanjšanje dodatne stimulacije odgovornega urednika je ob tem zelo blag ukrep.

»Jure Apih je na izrecno vprašanje, ali se bo zdaj zmanjšana stimulacija, če se bodo poslovni rezultati izboljšali, spet povečala, dejal, da se ne bo, ampak da se bo to poznalo v 13. ali morebitni 14. plači.«

Zamolčano pojasnilo, da je v pripravi (tudi na zahtevo sindikata!) prenova plačnega in stimulacijskega sistema, za kar obljuba povečanja trenutno strukturirane stimulacije ne bi bila korektna.

»Sicer pa uprava napoveduje svoj stimulacijski sklad.«

Mislim, da je malo novinarjev, ki bi ne vedeli, da ne gre za stimulacijski fond uprave, temveč sklad iz katerega naj bi financirali in omogočali novinarske in uredniške presežke, o čemer ne bi odločala uprava. Realiziran bo takoj, ko se bo uredništvo spoprijelo s projektom odličnosti.

»Svet (stroškovni) deluje brez vsakih zapisanih pravil. To lahko vodi v arbitrarnost, širjenje pristojnosti itd.«

Očitek arbitrarnosti in širjenja pristojnosti je skrajno nekorekten, saj je prav ustanovitev Stroškovnega sveta, ki ga sestavljajo uredniki največjih redakcij, izvršni urednik in poslovni direktor, dokaz, da se uprava in odgovorni urednik odpovedujeta svojih materialnih pristojnosti in jih prenašata (hkrati z odgovornostmi) na uredništvo, ki pa plenarno bržkone ne more odločati. Trditev, da deluje SS brez vsakih zapisanih pravil, ni točna, ker pravilnik, kot sindikalni pogajalci vedo, obstaja. Res je le, da smo sestavo poslovnika odložili za mesec ali dva, ko bi praksa lahko natančneje izoblikovala način in smotrnost delovanja.

Z očitki o retrogradnosti (le kakšno še je lahko nagrajevanje?) in bojaznijo o neupravičenem povečanju delovnih obveznosti se sicer ne strinjam, vendar so stališča legitimna, in jim v kontekstu tega pisanja ne ugovarjam. Za to bo obilo priložnosti drugje.

Ne bom tudi spet in spet ponavljal, dokazoval in se opravičeval, da varčevalne aktivnosti potekajo v vseh delih družbe. V mlinu se dvakrat pove…

Zanesljivo bi s kolegi, ki vodijo svoj interesni sindikalni boj onstran mize, raje sedel na isti strani in skupaj z njimi (in ostalimi) kot solastnik iskal za časnik, družbo in vse njene lastnike najboljše rešitve. Žal so naše vloge, ne po moji volji danes drugačne, in prej ko jih bomo tudi v resnici sprejeli, lažje jih bomo igrali.

Jure Apih