• 13. avgust 2016 •

Olimpijada je najboljši projekt tega planeta. Edini, ki nas vse zemljane zares povezuje v veliko družino potomcev prametere Lucy, praviloma seveda skreganih med seboj, ki pa se vsaj enkrat na štiri leta vendarle v miru srečamo, tekmujemo in praznujemo svojo planetarno domovino. Že res, da je tekma vendarle tekma in da družno molimo Bogu, da bi se Prskavcu zlomilo veslo, ali da bi vsaj z glavo v vratca butnil, da le ne bi Kauzerja prehitel, a ko dobimo svoje, bi ves svet objeli. Sreča je, da se vključuje vsako leto več športov, in ko bo zraven tudi koza klamf in sekanje pirhov, bo zadovoljstva in medalj dovolj za vse. Stari Grki so med igrami celo vojne prekinili, mi tako zreli še nismo, bi pa morda lahko naš planet ustavili, da bi  vsi hkrati našemu prazniku sledili. Če nas le sila vztrajnosti ne bi v vesolje pometla.