Pretipkali smo za vas •  1980 • 

Tovariš urednik,

v prejšnji številki vašega časnika ste pod naslovom Predjamski grad objavili pisanje, ki je pri nas v Postojni vzbudilo resno ogorčenje. Sprašujemo se, čemu služi in komu je namenjeno takšno tendenciozno in zlonamerno poročanje, ki s prenašanjem govoric, obrekovanj in nepreverjenih ter dvomljivih virov blati ime tovariša Predjamskega, celotno dejavnost samoupravne interesne skupnosti za izgradnjo kulturno turističnega centra Postojnska jama pa prikazuje v dvomljivi luči. Sklicevanje na rokopis gospoda Valvasorja se nam zdi pri tem povsem neumestno, saj smo si pri nas že zdavnaj izborili pravico, da si pišemo svojo zgodovino sami. Zatorej nas močno čudi, da vaš urednik, če se mu je že zdel tako pomembno razburjati javnost s pisanjem o izgradnji naše kulturno turistične jame, ni prišel k nam. z veseljem bi mu postregli z vsemi podatki in potrebnimi navodili za pisanje, s čemer bi se izognil nepotrebnemu razburjanju, zavajanju javnosti ter drugim nevšečnostim.

Vsakemu pravilno informiranemu občanu je znano, da je bila izgradnja KTCPJ določena za našo zgodovinsko obvezo, ki smo jo z najširšim angažiranjem vseh naših samoupravnih potencialov v veliki meri že tudi realizirali. Natolcevanja o tem, da se je odločitev za povečanje samoprispevka odločala kar v ožjem krogu, so zato povsem neumestna.

Tudi  pisanje o izgradnji nadomestnega objekta za tovariša Predjamskega je tipičen primer neresničnega in škodljivega poročanja. Če bi tovariš B. N. povprašal pri nas, bi lahko zvedel, da je tovariš Predjamski poprej stanoval v lepem gradiču ob samem gradišču KTCPJ in da se iz njega sploh ne bi selil, če ga ne bi bili zaprosili, da se umakne, ker je bil prav tam predviden parkirni prostor za obiskovalce jame. Razumljivo je, da mu je bil za to prijaznost zgrajen ustrezen nadomestni objekt, ki pa ni bil namenjen samo njemu ampak tudi njegovim naslednikom. Zatorej so tudi namigovanja na visoko ceno iz trte izvita, saj tistih nekaj milijard srebrnikov ni šlo le za eno, temveč kar za tri stanovanjske enote. Poleg tega še tudi ni povsem jasno, ali so sredstva za nadomestni objekt tovariša Predjamskega zares izvirala le iz sklada za izgradnjo KTCPJ ali pa so bila tudi iz kakšnih drugih virov. Naši zgodovinarji se o tem še niso dokončno odločili, čeprav je pričakovati, da bo to že v kratkem jasno. Podtikanje nepotrjenih zgodovinskih polresnic je metoda, ki se je novinar, ki mu gre za pravo resnico, ne bi smel posluževati.

Tudi namigovanja na nedokončano izgradnjo in zatorej dvomljivo upravičenost KTCPJ  so zgolj zlonamerna. Čeprav vsa predvidena kulturno umetniška izkoriščenost prostorov še ni docela dosežena (ob tem novoletnih koncertov, praznovanj in slavnostnih porok vendarle le gre zanemariti), pa milijoni domačih in tujih obiskovalcev, ki vsako leto obiščejo našo znamenito jamo, v zadnjem času pa v vse večjem številu tudi grad tovariša Predjamskega, dokazujejo, da je bila investicija povsem upravičena in da jo kritizirajo le zajedljivci, ki niso sposobni dojeti pomena, ki ga zasluži.

Če še tako natanko razmislimo, tovariš B. N., ne moremo razumeti, zakaj se vam je prav zdaj, tu in danes, zdelo tako pomembno brskati po zapiskih J. V. in kaj ste sploh zares iskali v njih. Naše zgodovinske resnice prav gotovo ne.