DELOV’C, Časopis Sindikata novinarjev Dela (št. 11 ) • 24.septembra 2001 • 

Zmanjšane stimulacije = destimulacija

Slaba novica za novinarje dnevnika Delo: uprava je zmanjšala stimulacijo, ki je na voljo odgovornemu uredniku M Meršolu, za slabo tretjino oziroma s 3,5 na 2,5 milijona tolarjev na mesec. S tem je zmanjšala maso za novinarske plače.

Kako je do tega prišlo?

V sporazumu med stavkovnim odborom in upravo z dne 5. junija 2001, s katerim so bile novinarjem zvišane osnovne plače, je bilo zapisano, da bosta sindikat in uprava septembra preverila višino Meršolove stimulacije. V takratnih pogovorih je stavkovni odbor sindikata dopustil možnost, da bi se ta stimulacija znižala – če bi bili poslovni rezultati slabi.

Nova uprava, ki je kmalu po nastopu napovedala varčevanje, trdi, da so nastopile vse okoliščine za tako znižanje: naklada Dela je padla na 82.461 (84.422 v juniju 2000), dobiček je za četrtino nižji kot v istem obdobju lani, recesija že deluje in se pozna predvsem na oglasnih prihodkih.

Predsednik uprave Jure Apih je enostransko zmanjšal stimulacijo odgovornega urednika za julijsko plačo, izplačano avgusta, se pravi pred dogovorjenim rokom o preverjanju. Sindikat ga je na to opozoril in Apih je odločitev umaknil, češ da je spregledal dogovorjeni rok. Na pogovoru s sindikatom minuli petek, 21. septembra, pa je pri zmanjšanju neomajno vztrajal. Odgovorni urednik bo torej neokrnjeno stimulacijo lahko zadnjič razdelil v plači za oktober (izplačani novembra).

Sindikat se z odločitvijo uprave globoko ne strinja. Dan pred pogovorom z njo je imel IO SND sejo, na kateri je razpravljal o poslovnih rezultatih in stimulaciji in sprejel o tem sklep: upravi predlaga, da se preverjanje Meršolove stimulacije in njeno morebitno znižanje odloži za dva meseca, ko bodo znani že devetmesečni podatki o poslovanju podjetja in bo mogoče sprejeti bolj utemeljeno odločitev. Zdaj je zanjo še prezgodaj.

Vsi poslovni podatki še zdaleč niso slabi. Prihodek od naklade vseh časopisov se je n.pr. povečal za 33, oglasov pa za 14 odstotkov (vse to v primerjavi z istim obdobjem lani). Tudi za recesijo še ni jasno, kakšna bo v resnici. Poleg tega so poslovni rezultati bistveno boljši, kot jih je uprava napovedovala zaposlenim že pred sejo nadzornega sveta konec avgusta.

Upravo smo posebej opozorili še na nekaj: poslovno leto 2000 je bilo v vseh postavkah izjemno uspešno. Uprava pa je to leto postavila kot standard za prihodnost in po njem uravnala tudi vse poslovne načrte podjetja. Pri tem sama poudarja (Apih je to storil tudi na petkovem pogovoru s sindikatom), da je bilo leto 2000 izjemno. Ali se v tem kažejo ambicije po visokem dobičku za vsako ceno? Iz tega pa prenapeti poslovni načrti, ki zahtevajo zmanjševanje te stimulacije, tudi če za to ni prave potrebe?

Upravi smo na pogovoru izrazili razširjeno mnenje med novinarji, da je zmanjšanje stimulacije ukrep, s katerim bi rada vsaj delno kompenzirala povišanje novinarskih plač in pokazala svojo moč uredništvu.

Kakorkoli obračamo, je zmanjšanje stimulacije destimulacija: novinarski kolektiv Dela bo vsak mesec dobil za milijon tolarjev manj. Jure Apih je na izrecno vprašanje, ali se bo zdaj zmanjšana stimulacija, če se bodo poslovni rezultati izboljšali, spet povečala, dejal, da se ne bo, ampak da se bo to poznalo v 13. ali morebitni 14. plači.

Sicer pa uprava napoveduje svoj stimulacijski sklad.

Upravo pozivamo, da sindikatu in svetu delavcev predstavi, kako se stimulacija oblikuje v drugih delih podjetja in v prilogah obeh dnevnikov, ki so po novem pod njeno ingerenco. Sprašujemo jo tudi, ali in za koliko so bile zmanjšane tudi te stimulacije.

O varčevanju nasploh

IO je sprejel tudi stališče o načelni odpravi stimulacije g v časopisu Delo (t.i. tezga) oziroma o varčevalnih ukrepih uprave nasploh. To stališče smo na petkovem pogovoru jasno predstavili tudi upravi. Sindikat načelno ne nasprotuje varčevanju. Vendar so za to potrebne nekatere predpostavke. Varčevalni koncept mora biti jasno in prepričljivo predstavljen. varčevanje mora veljati za vse dele podjetja, vključno z upravo. Izvajanje ukrepov ne sme biti improvizirano. Brez teh predpostavk je lahko škoda na koncu večja od koristi.

Po mnenju sindikata se je varčevanje pri nas slabo začelo: uvedeno je bilo med dopusti, ljudje so bili slabo obveščeni, odločanje je večkrat potekalo ad hoc itd.

Sindikat ima tudi nekaj pripomb in predlogov glede stroškovnega sveta, saj njegove odločitve zadevajo materialne in socialne pravice novinarjev.

Problematičen je status sveta. V njem je tudi član uprave Emil Šuštar. Svet sprejema materialne odločitve, ki so nujno povezane z uredniško politiko posameznih uredništev in uredništva kot celote. Uprava v te stvari ne sme neposredno posegati. Član uprave bi morda lahko bil član stroškovnega sveta, le brez pravice odločanja. Svet deluje brez vsakih zapisanih pravil. To lahko vodi v arbitrarnost, širjenje pristojnosti itd.

Pripombe so tudi na dosedanji način delovanja sveta. Tako prizadeti včasih niso bili pravočasno seznanjeni z odločitvami ali pa jih niso vprašali za mnenje, čeprav bi bilo to za ureditev konkretnih situacij koristno. Svet ni vedno upošteval prepovedi retroaktivnosti, tega, da odločitve ne smejo veljati za nazaj. To je eno izmed osnovnih pravnih načel.

***

Nakazuje se proces, ki se ga je sindikat bal in na to med pogajanji opozarjal že prejšnjo upravo. Da bo torej uprava skušala zmanjšati tiste dele plač, ki niso izrecno zapisani v pomanjkljivih internih pravilih. To pa so predvsem različne oblike stimulacije, ki je očitno najbolj ranljiva kategorija novinarskih plač.

Druga potencialna nevarnost, povezana z odpravo stimulacije g, je neupravičeno povečanje delovnih obveznosti. Sindikat načeloma seveda ne nasprotuje prerazdelitvi delovnih obveznosti. Opozarja pa, da mora biti premišljena, upravičena in funkcionalna. Sicer bodo na škodi ne samo prizadeti, ampak tudi podjetje kot celota. Kolektivna pogodba določa, da imajo novinarji za povprečno delo in v normalnih delovnih razmerah pravico do osnovne plače, pravico do dela plače za delovno uspešnost (pri nas rubrična stimulacija in stimulacija odgovornega urednika), pa tudi do dodatkov za delo prek polnega delovnega časa (nadure), za nočno delo, delo na praznike in nedeljo, v kraju in času izrednih razmer.

Skratka, novinarji imajo pravico do nadur in dodatnega plačila za nočno in praznično delo. Ta pravica ni povsod sistematično uveljavljena.