• december 1979 •

Ali se je etično delati, da problema ni – ga minimalizirati

I.
»Usklajenost z vsebinsko zasnovo dnevnika Dela se pri informativnem tedniku Dela – Teleksu kaže predvsem v odmevu, ki ga ima vsakdanja slovenska, jugoslovanska, gospodarska, notranja, kulturna in zunanja politika v objavljenem gradivu. Novinarski pristop je prilagojen dejstvu, da kot tednik praviloma ne more objavljati prvih informacij, lahko pa bolj kompletirane, sintetizirane, komentirane, koncizne in selekcionirane. Na Teleksovem situ naj bi tako ostala predvsem tista dogajanja, ki s svojo pomembnostjo, izjemnostjo in zanimivostjo v poplavi drugih dnevnih informacij sicer ne bi prišla dovolj do izraza ali pa bi šla prehitro mimo bralčeve pozornosti,« smo zapisali v našo vsebinsko zasnovo.
»Enako pomembno področje Teleksovega interesa je odkrivanje tistih dejstev in podob, ki so sicer med nami prisotne, pa hkrati skrite, prikrite in neopazne, in jih šele novinarska raziskava razkrije in opozori nanje. Gre torej za ustvarjanje in ne le prenašanje informacij.
In slednjič, pa ne najmanj pomembno, naj bi Teleks ponudil bralcem tudi paket sproščenega, zanimivega in razvedrilnega branja.«
Tako smo v svojem temeljnem vsebinskem dokumentu zasnovali ustroj časopisa, pri čemer nam je bilo jasno (tudi sosvet je o tem sodil), da je Teleks časopis, ki ne more biti namenjen najširšemu bralnemu krogu, katerega dokaj uspešno pokrivajo že drugi časopisi (ND, Jana, Stop, 7D itd.), temveč tistemu, ki bi moral biti dostopen tudi za zahtevnejšo informacijo. Po zadnji raziskavi SJM ’78 že 66,3% Slovencev z višjo ali visoko in 53,8% Slovencev s srednješolsko izobrazbo izjavlja, da redno, pogosto ali občasno berejo Teleks. Prizadevanja, da bi bilo teh Slovencev več in da bi Teleks brali pogostejše kot občasno, pomenijo osnovno ambicijo uredništva.
Nezakonito zaposlovanje delavcev – problem, ki ni samo na ….???

II.
Če jemljemo pod povečevalno steklo delo uredništva, se kritični pogled izostri šele pri vprašanju, kako naj bi tako zasnovan časopis tudi proizvedli. Izhodišča, prepričanja, ki so sproti usmerjala uredniško politiko, so predvsem naslednja:
– Formiranega vnaprejšnjega interesa, ki naj bi zagotavljal prodajo Teleksa, tako rekoč ni. Nobene izhodiščne karakteristike nimamo, ki bi nam v določenem krogu bralcev zagotavljala boljši sprejem (v nasprotju z Delom, Avtom, Stopom, Jano itd.). Zato si mora Teleks pridobiti zanimanje bralcev s svojo uredniško politiko, izborom tem, načinom pisanja. Bralci, ki bi jih radi pridobili, so relativno zahtevni (ker so še kar izobraženi), precej informirani (berejo tudi druge časnike), imajo malo časa za branje, skratka, relativno majhno potrebo po časopisu, kakršen je Teleks. Brali ga bodo samo, če bo Teleks sam ustvarjal interes zase.
– Del interesov ustvarja življenje samo (vsakodnevna dogajanja doma in v svetu privabljajo pozornost). Če jim dovolj aktualno sledimo, lahko s kompleksnejšim in popolnejšim pisanjem o dogajanjih, ki vzbujajo zanimanje, zadovoljujemo določene interese.
– Pomembnejši so tisti interesi, ki jih dejansko ustvarjamo sami, to je takrat, kadar je časopis sam dogodek. Ustvarjanje dogodkov je sicer novinarsko najzahtevnejša in družbeno najodgovornejša, pa hkrati tudi najbolj zanesljiva pot k bralcu.
– Bralcu moramo ponuditi tudi povsem konkretno korist, uporaben nasvet, selekcionirano informacijo, izbrano aktualno branje…
– Pokrivati moramo vsa interesna področja, tudi kulturno in zunanjo politiko, pa tudi tista, ki jih za svoje, pa vendar ne za vse bralce, popolnejše pokrivajo specializirane revije.
– Če se obračamo predvsem k srednje izobraženemu Slovencu, moramo pritegniti tudi višje in visoko izobražene, sicer bomo tudi za prve manj privlačni.
– Časopis morajo ustvarjati bralci, najprej z usmerjanjem uredništva v področja in oblike interesa, nato pa v čim večji meri tudi neposredno s pisanjem. Čim večji bo krog soustvarjalcev časopisa, tem večji bo tudi krog njegovih odjemalcev, to pa seveda pomeni tudi ustrezno organizacijo redakcije.
– Družbenopolitična naravnanost in angažiranost časopisa mora biti dejstvo, ki se ne kaže v obligacijskih člankih in rubrikah, temveč z njegovo resnično opredelitvijo in težnjo. Čeprav seveda angažirano zasledujemo vse družbene cilje, časopisa vendarle ne bi smeli obravnavati kot orodje vsakodnevne politike, temveč tudi kot organizirano obliko soočanja pluralističnih samoupravnih socialističnih interesov, ki s svojo demokratičnostjo prispeva k tisti podobi naše družbe, ki je doma in na tujem vedno bližja človeku.
– Vse družbenopolitične cilje, ki si jih zastavimo, lahko dosežemo le, če bomo blizu ljudem, če nas bodo kupovali, brali in nam verjeli.

III.
Zapisali smo že, da je časopis rezultat hotenj, sposobnosti in objektivnih razmer. Prav uredništvo je običajno do ustvarjenega proizvoda najbolj kritično, saj samo pač najbolje ve, v kakšnem razkoraku je od tistega, kar si je zadalo, hotelo ali kar bi morda lahko celo zmoglo. Ta lastni kritični odnos do časopisa je pri razpravi o uredniškem delu in politiki vsekakor potrebno upoštevati. Zdi se nam tako, da lahko v zadnjih dveh letih štejemo za uspešno naslednje:
– Krog bralcev, ki stalno, občasno ali priložnostno sodelujejo pri ustvarjanju časopisa, je bistveno razširjen. To vsekakor prispeva k večji širini idej in interesov, k resnični odprtosti medija, k bolj kvalificiranemu in angažiranemu pisanju in v končni posledici prav gotovo k resničnemu podružbljanju časopisa.
– Interesna področja, ki jih pokriva časopis, smo dopolnili s kulturo in z zunanjo politiko, o čemer Teleks prej ni pisal. S tem smo ne le zaokrožili vsebinski koncept, ampak tudi približali časopis interesom tiste skupine bralcev, katerim naj bi bil predvsem namenjen.
– Z nekaterimi manj konvencionalnimi novinarskimi oblikami nam je uspelo pritegniti interes širšega kroga bralcev za problematiko, ki je še posebej v kulturni, notranjepolitični in zunanjepolitični sferi veljala pri mnogih za prezahtevno, nezanimivo in tujo (sodobniki, to bi morali…, opravila in naloge, aktualno, zapisi o kulturi in zunanji politiki itd.).
– Z načrtnim angažiranjem zunanjih dopisnikov in sodelavcev in s sistematičnim, zelo aktualnim zasledovanjem dogajanj v tujini (tudi v tisku!) je postal časopis vsekakor precej bolj odprt v svet, pri tem pa vendarle ni le prenašalec dogajanj in stališč drugih. Čeprav se trudimo predstavljati tudi dokumentarno gradivo, poglede drugih ter nezmaličene in neretuširane podobe, je hkrati vendarle vseskozi prisoten naš kritični odnos do aktualnih dogajanj.
– Posledica naštetih strukturalnih, pa tudi kvalitativnih premikov je prav gotovo v opazno večji odmevnosti časopisa, tako v javnosti kot tudi v vseh zainteresiranih krogih in institucijah.
– Čeprav bi bilo seveda že preambiciozno govoriti o dokončni formiranosti časopisa, je vendarle njegov profil danes že dokaj izdelan; upali bi si trditi, da si je časopis zgradil lastno podobo, ki je dokaj samosvoja in jasna ter tudi prilagojena skupini bralcev, ki naj bi nas najbolj zanimali.

IV.
Takšno oceno usmerjenosti časopisa smo predložili tudi komisiji za agitacijo in propagando P CK ZKS, ki je razpravljala o idejni usmerjenosti in uresničevanju uredniške zasnove revije Teleks. Na svoji 10. Seji je 6.junija 1979 verificirala naslednja stališča:
– Napori uredništva za pogumno polemično angažiranje, atraktivnejši in neposrednejši novinarski pristop, izogibanje šablon, pridigarstva in sivine, zaslužijo vzpodbudo in podporo.
– Pri odpiranju problemov, polemik in razprav naj uredništvo organizira sodelovanje vseh konstruktivnih, v socialističnem samoupravljanju angažiranih sil, in to tako, da bo usmerjeno k reševanju in ne le odpiranju družbenih vprašanj. Odgovornost komunistov v Teleksu je, da s pisanjem o posamezni problematiki objektivno težijo k njenemu razreševanju in da nista smisel kritik in polemik le kritika in polemika za sebe. Kritika mora biti vedno in vseskozi argumentirana, odgovorna in dobronamerna.
– Odprtost Teleksa ne sme biti samo deklarativna, ampak tudi dejanska. V njem naj se pojavljajo vsi avtorji, ki želijo kreativno sodelovati pri uresničevanju koncepta Teleksa. Samoupravni interesni pluralizem v časopisu ne sme biti zgolj »pluralizem posameznikov«. Pri tem se komunisti v redakciji ne smejo postavljati v navidezno nepristranskost, ampak se morajo tudi sami dosledno angažirati na programskih načelih Zveze komunistov.
– Usmeritev uredništva h kvalitetnejšemu in deloma zahtevnejšemu branju je umestna, vendar to ne bi smelo pomeniti, da se časopis obrača samo na formalno izobraženega bralca. Obrača naj se na angažiranega bralca, ne glede na njegovo izobrazbo in socialno pripadnost.
– Teleks si mora prizadevati z naklado, torej bralcev, in se preverjati v pogojih socialističnega samoupravljanja. Poslovnost in kulturnopolitično poslanstvo hkrati ni lažna dilema, ampak problem, s katerim se je treba spoprijeti. Pri tem naj komunisti v Teleksu težijo k temu, da pridobiva bralce predvsem s kvaliteto, z resničnim, poglobljenim in pogumnim obravnavanjem problemov delovnega človeka, njegovega okolja in družbe in visokim profesionalnim nivojem. S senzacionalizmom, s cenenimi nakladnimi podvigi in lažnimi problemi tudi v prihodnje ne bi smeli reševati kratkoročnih nakladnih težav.
– Kvaliteten časopis seveda lahko dela le kadrovsko ustrezno zasedena redakcija, s potrebnimi materialnimi pogoji, organizacijo in usmeritvijo. Pri novinarskem delu je treba mnogo bolj stimulirati kvaliteto, vloženo delo, znanje in odgovornost kot pa ekstenzivnost. Pri ustvarjanju pogojev za kvalitetno delo in dograjevanje vsebinske in idejne koncepcije ter za organizacijsko in materialno konsolidacijo je treba angažirati poleg redakcije tudi komuniste v temeljni organizaciji, v uredništvu Dela, v vsem časopisnem podjetju, v organih družbenega upravljanja in drugod.

V.
Na skupni seji uredništva in izdajateljskega sveta Teleksa smo razpravljali o uresničevanju stališč in smernic komisije P CK ZKS. Dogovorili smo se, da bomo v rubriki »To bi morali…« razširili krog ocenjevalcev kulturnih dogodkov, v rubriki Sodobniki bomo poleg kulturnih predstavljali tudi znanstvene delavce, pogosteje bomo obravnavali doslej zanemarjeno področje gospodarstva, potrudili se bomo več prispevati k negovanju tradicij NOB, skušali se bomo bolj odpreti v jugoslovanski prostor in pritegniti kar najširši krog sodelavcev in soustvarjalcev.
V rubriki »To bi morali…« imamo sedaj redno štiri ocenjevalce, začeli smo predstavljati znanstvene delavce; vsaj enkrat mesečno je naša glavna tema posvečena gospodarskim problemom; objavili smo odkritja o pravi podobi Kmečke pisarne med vojno; pogovarjali smo se z avtorjem knjige o Tržaški rižarni; z rednejšimi dopisi iz Zagreba (Pašiček), Sarajeva (Vidic) in Beograda (Kapor, Dukić, Zimić) kompletnejše poročamo o jugoslovanskem dogajanju.
Verjamemo, da nam je tudi sicer z uredniško politiko (vsaj v obdobju po seji komisije) uspevalo zagotoviti resnično in ne le deklarativno odprtost Teleksa. Pri vseh, tudi najbolj spornih polemikah, razpravah in pogovorih smo angažirali najširši krog zainteresiranih, prav za nobeno ne bi mogli trditi, da je bila enostranska, nereprezentativna ali tendenciozna. In tudi za vse Teleksove kritične zapise lahko trdimo, da so bili vseskozi dobronamerni in odgovorni ter po naši moči tudi argumentirani.

VI.
Uredniška zasnova časopisa
Časopis je, poenostavljeno rečeno, blago, ki ga ponujamo kupcu. Bralski interesi, ki jih časopis pokriva, pomenijo za kupca njegovo uporabno vrednost. Izbor interesov, ki jih časopis kot ponudbo bralcu.
Pri Teleksu zasledujemo predvsem naslednjih pet skupin bralskih interesov:
1.
Koristna informacija
Časopis, ki zanj odštejem vsak teden 20 dinarjev, naj bi bil tudi dejansko nekaj vreden. Informacija, ki jo dobim v njem, naj bi bila kar najbolj koristna, po možnosti naj bi imela tudi povsem konkretno vrednost. Ni nujno, da je ta vrednost vedno materialna, mora pa biti takšna, da jo lahko bralec uporabi, izkoristi. Izbrana in ponujena mora biti tako, da ji je očitno glavno vodilo izključno bralčev interes.
V ta sklep sodijo v Teleksu rubrike Informativni tednik (selekcioniran in komentiran pregled kulturnih, športnih in tudi drugih dogodkov prihodnjega tedna, tudi v Zagrebu in Trstu), Dobro je vedeti (poljuden prikaz, razlaga in komentar tehničnih dobrin, s katerimi se srečujemo, pa jih vse premalo poznamo, da bi jih lahko koristno in pametno uporabljali), Zdravje (poljudna rubrika prof. dr. Erjavca na visokem strokovnem nivoju s pomembnim preventivnim in vzgojnim vplivom), Teleksova turistična borza (edini objektivni primerjalni pregled vse naše turistične ponudbe). Vsaj deloma pa sodijo sem tudi rubrika Sodobniki (kratka predstavitev znanih ljudi, ki vsem vendarle niso znani) pa tudi mnogi avtorski zapisi, ki sicer ne štejejo v nobeno rubriko, pa vendarle zasledujejo tudi motiv za bralca koristne informacije (npr.: o dejanskih vrednosti priznanj za kvaliteto, o uporabnosti kreditnih kartic, o možnostih varčevanja z energijo, o fenomenu smučarskih tekov – o cenah opreme, o kolesarstvu itd.).
2. Selekcionirana, komentirana in poglobljena informacija
Bralci Teleksa berejo dnevne časopise, poslušajo radio in gledajo televizijo. Zato jim ne smemo ponujati tistega, kar že vedo. Usmerjamo se predvsem v tisto, kar bi sicer v poplavi informacij morda sicer prehitro ušlo bralčevi pozornosti, pa v tisto, kjer osnovna informacija šele zbudi bralčev interes za poglobljeno in komentirano vsestransko informiranost.
Sem sodi najprej uvodni politični komentar v rubriki Aktualno, ki naj bi opozoril na vidik aktualne politične problematike, ki je prav danes vreden posebne pozornosti (namen rubrike, ki je tudi grafično poudarjena in jo pišemo s pomočjo urednikov in komentatorjev Dela, je, da kar najbolj jasno in neposredno podčrtamo pomembno). V tem sklopu so tudi vsi zunanjepolitični zapisi, ki jih pripravljamo s pomočjo zunanjih sodelavcev – zunanjepolitičnih novinarjev in Delovih dopisnikov v tujini, pa članki naših novinarjev o aktualnem dogajanju (npr. dekleta v JLA, preskrba, aktualni intervjuji…), šport in pokrivanje dogodkov večjega pomena (olimpijske igre, Cumbre, festivali itd.) deloma rubriki Ta teden na naslovnih straneh in Ta teden po svetu, končno pa vse tisto, kar razširja obzorja, tisto česar bralec ne bi vedel in poznal, če ne bi prebral v Teleksu (fenomen diskomanije, kolesarstva, kreditnih kartic, čolnarjenja; gospodarjenje z vodami, številni intervjuji itd.).

3. Dogodek
Časopis, ki samo prenaša dogodke, o katerih lahko hitreje in atraktivneje zvemo tudi drugje, ni dosti vreden. Zares dober časopis dogodke tudi sam ustvarja. Vsak članek, intervju, reportaža ali komentar, ki odkrije nekaj resnično novega, je lahko dogodek. Novinarski dogodek je ekskluziven intervju (Oriana Fallaci, Vlado Veličković, Bernardo Bertolucci, Beno Zupančič, Franc Šali, Jagoda Buić, družina v Šempasu, Marco Panella…), novinarsko odkritje (prava vrednost nekaterih prizna za kvaliteto, stotnija slovenskih misijonarjev, delavci na črno na naših gradbiščih, sekte na naših tleh, raziskava o higienskih navadah Slovencev…), izvirna reportaža (pri borcih Polisaria) pa tudi feljton (Spomini pekinškega dopisnika, Sulzberger…) in še kaj.
Dogodek je tudi, kadar se časopis (uredništvo ali bralci) tvorno angažirajo pri aktualnem družbenem problemu, seveda le takrat, kadar je takšno angažiranje zares odmevno in konstruktivno, kadar dejansko prispeva k razkritju, definiranju, razumevanju ali reševanju problema. Bolj kot drugje je tu jasno, da angažirano pisanje ne sme biti pridigarsko, frazersko ali parolarsko. Neposredni živi samoupravni interes bralca mora biti osnovno vodilo vsakega angažiranega pisanja.

4. Tribuna bralcev
Časopis ni last novinarjev, ki ga delajo. Vsi bralci, ki teden za tednom združujejo sredstva, ki ta projekt omogočajo, so soudeleženi pri njem. Z neprestanim odločanjem, ali se bodo za nakup odločili ali ne, se odločajo za uredniško politiko ali proti njej, s tem ustreznim trajnim prestrukturiranjem bralskega kroga pa se najbolj neposredno odvija svobodna menjava dela. Zato časopisa seveda ne smemo in ne moremo uzurpirati novinarji. Bralcem moramo omogočiti, da posredno ali neposredno sodelujejo pri nastajanju časopisa, da z njim komunicirajo, mu odgovarjajo, polemizirajo, da ga soustvarjajo in da v njem javno soočajo samoupravne socialistične interese v demokratičnem iskanju skupne poti. Poleg tega, da je časopis last bralcev, je tudi institucija demokratičnosti in odprtosti družbe in podobe družbe. Naloga uredništva in še posebej komunistov v njem pa je, da se angažirajo za konstruktivno, dobronamerno, pošteno diskusijo, ki naj skladno z našimi splošnimi družbenimi cilji prispeva k uveljavitvi resničnih samoupravnih socialističnih interesov, k ustvarjanju naše samoupravne zgradbe in nedvoumnosti demonstracijo njenega funkcioniranja.
Odmevi (načeloma jih objavljamo neskrajšane), anketa Teleks urejajo bralci (trajno preverjanje odmevnosti in iskanje pobud), Svobodna katedra (socialistična morala, šport, zdravstvo, stanovanjska gradnja, televizijski program, slovenska likovna umetnost…) in neposredno novinarsko angažiranje bralcev so pojavne oblike tega sodelovanja.

5. Razvedrilo
Bralci Teleks kupijo ali pa ne. Če v njem ne najdejo tistega, kar pričakujejo, ga pustijo ležati v kiosku. In prav gotovo je, da je sproščeno, ne pretirano zahtevno razvedrilo eden ključnih motivov za nakup časopisa pri tolikšnem številu bralcev. Skladno s splošnimi težnjami časopisa si seveda prizadevamo, da zabavni del Teleksa ne bi bil cenen, neokusen in v nasprotju z drugim delom tednika. Seveda pa tudi nočemo, da bi bil puritanski, pust in dolgočasen. Del rubrike Ta teden na naslovnih straneh in Ta teden po svetu, Ičine in profesorske šale, Helena, nagica, horoskop, križanka in Posebne novice so rubrike, ki naj bi poleg romana in dveh feljtonov (domačega in tujega) ponujali bralcu paket sproščenega, vedrega, zanimivega in zabavnega branja.

VII.
Ob upoštevanju vsega zapisanega velja poudariti še resnično ambicijo uredništva: ustvarili bi radi časopis, ki se ne bi kazal le kot orodje, temveč predvsem kot rezultat naše samoupravne socialistične politike, časopis, ki bi presegel razslojevanje po stanovskih, izobrazbenih, kulturniških in drugih okoljih in bi z neposrednim in atraktivnim novinarskim pristopom razširjal krog dejanskih kulturnih porabnikov, spodbujal interese za dogajanja doma in v svetu in prispeval k njihovemu razumevanju, ki bi tako resnično prispeval k podružbljanju politike, ki pa bi hkrati sam deloval kot eden izmed instrumentov javnosti in demokratičnega soočanja samoupravnih socialističnih interesov, in še bolj kot to odmev samoupravne socialistične zavesti naše družbe. Radi bi časopis, ki se za družbene cilje ne bi bojeval s parolami, ampak s svojo bistveno opredeljenostjo, časopis, ki ne bojuje že izbojevanih bitk, ampak se pogumno loteva novih. Časopis, ki našo družbeno stvarnost jemlje kot dejstvo, na katerem gradimo, ne pa kot nekaj, za kar se še bojujemo. Radi bi naredili časopis, ki bi dejansko pripomogel k temu, da bi bilo pri nas več kulture in več kulturnosti, več razumevanja sodobne družbe in tokov v njej, pa tudi več sproščenosti, radoživosti in optimizma.
Kritične pripombe na uredniško politiko Teleksa v letu 1979, ki nam jih je posredoval glavni urednik Dela, tovariš Jak Koprivc:

Štev. 6
Teleksov teleks ob polemiki Rupel : Menart
Opomba: Namen uvodnika je bil preprečiti nadaljevanje in zaostrovanje polemike. Ruplovega odgovora Menartu zato nismo objavili.

Štev. 13
Mariborsko omizje Aleksandra Čolnika
Opomba: Namen je bil prikazati v pravi luči kuloarske govorice o nasprotjih med Mariborom in Ljubljano. Zaključek Francija Pivca o »sovraštvu« dveh provincionalizmov in dveh mediokritet, za kar da gre v teh nasprotjih, je to tudi jasno prikazal.

Štev. 25
Človek na mogočni gori
Opomba: V obsežnem poročilu, ki ga je obravnaval tudi naš sosvet, smo pojasnili uredniška izhodišča te objave. Poročilo smo posredovali tudi predsedniku tiskovnega sveta tovarišu Mitji Ribičiču.

Štev. 26
Ljubezen, seks ali kontakti od pasu navzdol – Čolnikovo omizje
Opomba: V pogovoru, ki so se ga aktivno udeležili strokovnjaki, so, žal, odmevala samo nekatera atraktivno izrečena in namenoma radikalno postavljena provokativna mnenja. Večji del pogovora je šel zato mimo.

Štev. 31
Intervju z Aljo Tkačevo
Opomba: Nagrajena predstava monodrame »Jacera« še vedno pobira aplavze po vsej Sloveniji. Predstavitev nenavadne umetnice in njene umetniške stiske se nam ob tem zdi upravičena. Način predstavitve pa je ustrezen karakterju in smislu predstave.

Štev. 33
Teleksov teleks Bogdana Novaka: Varčevanje (01, 02…)

Štev. 34
Intervju z Ivanom Mrakom
Opomba: V intervjuju sicer menda ni ničesar spornega. Objavili smo ga zaradi premiere nove Mrakove »himnične tragedije«.

Pet Kermavnerjev v eni številki
Opomba: Trikrat je njegovo ime objavljeno v kritičnem zapisu o izidu knjige esejev, v kateri ima tudi on svoj del, dvakrat pa v odgovorih Ivana Mraka v intervjuju.

Štev. 41
Posebne novice (»Teleks je kovnica dobrih kadrov«)
Opomba: V letu dni je bil Bogdan Novak že tretji Teleksov novinar, ki je bil premeščen na uredniško mesto v Delo.

Štev. 45
To bi morali premisliti – poezije Andreja Brvarja
Opomba: Avtorski kritični zapis Andreja Inkreta.

Svobodna katedra – prispevek Vinka Ošlaka
Opomba: Uredništvo je že pred objavo organiziralo učinkovit odgovor marksističnih teoretikov na Ošlakovo pisanje.

Štev. 48
Karikatura Andreja Habiča o predlogu vojaške obveznosti za ženske.

Štev. 49
Teleksov teleks: morala
Opomba: Namen je bil prekiniti polemiko o vezeh in nasprotjih med socialistično in krščansko moralo, ki je prerasla okvire časopisa, kakršen je Teleks, in je že sodila v teoretične revije.

Štev. 50
Posebne novice – naš novinar v CAR
Opomba: Slaba novica, ki je bila objavljena nepremišljeno.

Štev. 52
To desetletje na naših straneh – leto 1979 – omizje o seksu
Opomba: Gre za primerjavo s podobno serijo, ki je bila, celo z nekaterimi istimi sogovorniki, objavljena pred desetimi leti v bivšem Tovarišu (povzeli smo jo v isti rubriki). Ker je med obema objavama, kljub veliki
Razliki v času in dojemanju, le malo razlike, razen v odmevih seveda, se nam je zdelo vredno omeniti, kako je to Teleksovo omizje to poletje razburilo Slovence.

Karikatura Andreja Habiča o iranskih študentih, o neučinkovitosti naše kmetijske politike in lažni podobnosti.

Štev. 1/80
Oriana Fallaci – Rada bi se pogovarjala s Titom
Opomba: Uredništvo je menilo, da je v tem intervjuju najpomembnejša novinarkina želja, ki smo jo izrazili tudi v naslovu. Sporni odlomek o papežu (iztrgan iz širšega, izjemno ostrega in za Jugoslavijo pohvalnega konteksta) se nam zdi dobronamerna metafora; govori le o tem, kako si Fallacijeva (v dobrem smislu) predstavlja papeža, ne pa o tem, kakšen papež je ali naj bi bil – ali celo, kaj o državnem poglavarju menijo ona, Janko Tedeško ali uredništvo.