Realni standard ne sme več pasti! To ni demagogija.
Pretipkali smo za vas, zsj ****, • 1980 •
Tovariš Miran Potrč je opozoril tudi na padanje realnih dohodkov – lani povprečno za 8 odstotkov, samo januarja letos pa so stroški narasli kar za nadaljnjih 7,5 odstotka. *
Ocenjujemo, da se te cene v naslednjih mesecih ne bi smele povečevati. To še zlasti velja za stanarine, komunalne storitve, osnovne prehrambene proizvode, sredstva obveščanja in podobno. *
Po mnenju Vlade Mihaljevića iz Hrvaške pa bi naredili veliko napako, če bi cene znova administrativno zamrznili. Izhod je predvsem v boljšem delu, v večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, v zmanjšanju bolniških izostankov in podobnem. **
Predlagamo, da sprejmemo trdno stališče, da moramo udarec življenjskih stroškov na padec realnih dohodkov delavcev nadoknaditi s povečanjem nominalnih osebnih dohodkov za približno enako stopnjo. *
Mislim, da se lahko pogovarjamo le o skromnih popravkih teh odnosov. Osebni dohodek naj bi med letom rasel za 5 odstotkov nižje od rasti dohodka. Tako smo se dogovorili. Če bi se odločili, da osebni dohodki avtomatično spremljajo rast življenjskih stroškov, bi bilo to prej ali slej v škodo delavcev. ***
Predlagamo, naj bo to povečanje nominalnih osebnih dohodkov vselej povezano z rezultati dela posameznika, vendar diferencirano tako, da bi se hitreje povečali osebni dohodki delavcev, ki delajo na manj zahtevnih delih in nalogah, a prejemajo nizke osebne dohodke. *
Kadar pa se v masi pojavijo socialni korektivi s preveliko težo, potem grozijo, da bodo po drugi poti izničili nagrajevanje po delu, ko delavec ni več zainteresiran, da pridobiva dohodek iz višje produktivnosti, ampak si zavaruje svoj delovni položaj, da pridobi čim več dohodka iz ostalih socialnih pravic. ***
Trdno sem prepričan, da takšna opredelitev ni v nasprotju s politiko delitve po delu in rezultatih dela in boja proti uravnilovki, vendar le pod pogojem, da bo ta družbena usmeritev usmerjena in organizirana. *
Imamo dokaj razdelan statističen vpogled, ki daje podatke, koliko je v določenem obdobju delavcev pod eksistenčnim minimumom ali z nizkimi osebnimi dohodki… Ta trenutek je včasih čudno, zakaj se še vedno najdejo kupci za dražje, včasih celo luksuzne izdelke. Zakaj se lahko določen krog občanov, tudi delavcev, še vedno tako dokaj potrošniško in širokogrudno obnaša. ***
* Delo, 28.2.1981 – Uvodna beseda predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Mirana Potrča o nalogah sindikatov pri uresničevanju srednjeročnega plana SFRJ.
* Delo, 28.2.1981 – Razprava v svetu Zveze sindikatov o predlogu srednjeročnega družbenega načrta Jugoslavije.
*** Delo, 28.2.1981 – Aktualen pogovor s predsednikom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Vinkom Hafnerjem.
**** NIN, 1.3.1981 – Miran Potrč – gost NIN-a.