Pretipkali smo za vas •  1980 • 

NA CESTAH KOT PRED DESETIMI LETI. Menda že dolgo in bilo dneva, ko bi se naenkrat smililo samim sebi toliko ljudi, kot se je to dogajalo včeraj na ljubljanskih mestnih avtobusih. Na prvi neparni četrtek je bila na jutranjih avtobusih takšna gneča kot sredi zime. (Ljubljanski dnevnik, 4. maja 1979)

LIHI VOZNIKI SO ZAKON UPOŠTEVALI. V Postojni so odkrili tri kršilce, med katerimi sta imela dva opravičilo, eden pa je pač na predpise pozabil. (Delo, 4. maja 1979)

POČASNO ZVONENJE PO TOČI. Administrativna omejitev porabe nafte je bila sprejeta zelo naglo, medrepubliško dogovarjanje, ki naj bi popravilo posledice te prenagljenosti, pa je zelo počasno. (Teleks, 29.6.1979)

BOMO SAMI ODLOČALI, KDAJ BO AVTO DOMA? Izvršni svet Skupščine SRS je podprl predlog sprememb zakona o omejitvi vožnje in uporabe osebnih vozil. Dosedanje omejitve so pokazale vrsto slabosti. Zmanjšanje porabe gre v veliki meri na račun prodaje ob italijanski meji, ki se je v tem času zaradi podražitve bencina pri nas zmanjšala kar za 27 odstotkov. Vozniki naj bi v prihodnje sami odločili, katerega dne v tednu bodo pustili svoje vozilo doma. (Delo , 6.7.1979)

PIČEL UČINEK PREPOVEDANIH DNI. Po podatkih združenja naftne industrije Jugoslavije za minulo polletje se je potrošnja bencina v primerjavi z lanskim polletjem zmanjšala samo v Sloveniji. (Jana, 5.9.1979)

KRALJESTVO ZA NALEPKO. Slovenija je naročila 30.030 nalepk. (Ljubljanski dnevnik, 5.9.1979)

PARNI NAJ BI POČIVALI PRVO IN TRETJO, NEPARNI PA DRUGO IN ČETRTO NEDELJO! Predsednik komiteja za promet in zveze Ante Zelić je v posebnem pogovoru za Delo izjavil, da se bo osebno zavzemal za predlog, ki je prišel iz Slovenije: da si bo vsak sam izbral tudi delovni dan v tednu, ko ne bo vozil. (Delo, 15.11.1979)

Iz zveze so nas oni dan iz Beograda prijazno potrepljali po ramenih: Drugi postni konec tedna ni potreben! Toda glej ga spaka, že v naslednjem stavku so nas nenadoma s kolom lop po glavi. (Jana, 2.4.1980)

»PAR NEPAR« ALI BONI. V zveznem komiteju za promet in zveze smo slišali: Predelovalci in preskrbovalci  tekočih goriv se pritožujejo, da se je poraba goriv v zadnjih dneh tako zmanjšala, da imajo sedaj velik problem – kje uskladiščiti gorivo? (Vjesnik, 16.3.1980)

ZAKON O OMEJITVI VOŽNJE JE ŠE ZMERAJ VELJAVEN. Govorice, da je bila zakon začasen, so neutemeljene. (Delo, 13.5.1980)

ŠE ENKRAT O USTAVNOSTI SISTEMA SODIH IN LIHIH. Po mnenju enih je očitno, da nam tak sistem omogoča prihraniti bencin, še pomembneje pa je, da se je že vpeljal in da ga ne bi bilo treba spreminjati. (Delo, 22.5.1980)

DVOMI O VARČEVANJU. Delegati še do danes niso dobili analize, nanašajoče se na omejitve vožnje z avtomobili sodih in nesodih številk. (Delo, 27.5.1980)

KRITIČNO O BENCINSKEM POSTU. Prej ko slej vztrajamo pri liniji najmanjšega odpora, kar pomeni, da privijamo zgolj občane, drobne porabnike. (Teleks, 30.5.1980)

ČRNO ALI BELO. Na seji nekega odbora v Skupščini SFRJ smo slišali, da je ponekod izvzeto iz omejitev vsako peto vozilo, da je poraba nekje porasla tudi za četrtino, medtem ko je drugje upadla tudi za 35 odstotkov. (Vjesnik, 30.5.1980)

»PAR – NEPAR« NA IZPITU USTAVNOSTI. S svojim predlogom Ustavnemu sodišču je Kmetijska zadruga iz vasi Trupače začela kompliciran spor, ki je po mnogočem poučen z vidika spoštovanja našega pravnega  in ustavnega sistema. (NIN, 8.6.1980)

JE ZAVOLJO SISTEMA »SODI-LIHI« RES VEČ SITNOSTI KOT KORISTI? Zakon o omejitvah in prepovedi uporabe motornih vozil, ki je slej ko prej najbolj nepopularen jugoslovanski predpis, spremljajo v drugem letu veljavnosti štiri hude zamere: vprašanje ustavnosti, izjeme, dvom, če smo na ta način res kaj prihranili, in ne nazadnje dokaj razširjeno mnenje, da takega zakona sploh ne potrebujemo. Čeprav ta vprašanja niso od včeraj, temveč se vlečejo od trenutka, ko je zakon začel veljati (od lanskega 3. maja, torej), še danes nihče na njih ne more natanko odgovoriti. In to bi bila lahko še ena, torej peta zamera. (Delo, 13.6.1980)

OMEJITEV VOŽENJ NAJ NE BI VELJALA V NEDOGLED. (Delo, 17.6.1980)

KOLIKO SE JIH VOZI Z »NIČLO« IN KOLIKO Z »ENAJSTICO«? (Delo, 28.6.1980)

MENJA SE »PAR-NEPAR«. Zvezni izvršni svet je zadolžen, da spremeni člen 4. tega zakona, preostale odredbe pa ponovno prouči, spremeni ali eventualno dopolni. (Borba, 27.6.1980)

BUMERANG PO 14 MESECIH. Če je res, da so delegati že ob sprejemanju zakona vedeli, da so posamezne njegove odredbe v nasprotju z ustavo, in te trditve ni nihče zanikal, potem smo s tem napravili potezo, za katero se moramo sedaj pokoriti. Naj bo zakon ustaven ali ne, družbena napaka je napravljena. Sedaj je čas, da jo popravimo. Jasno je, da moramo varčevati energijo, najti pa moramo družbeno sprejemljivo rešitev. Štiristo organizacij združenega dela je na primer moralo ustanoviti temeljne organizacije za javni promet, da bi se prilagodili zakonu. (Vjesnik, 29.6.1980)

KULISA ZA NEMOČ. Končno je jasno, da so odredbe »par-nepar« zakona neustavne, je pa še naprej nejasno, kaj je z njimi doseženo. Najboljši barometer so slovenske obmejne občine, kjer je, odkar je naš bencin postal predrag za tujce, prihranjen velik del od »prihranjenih« 300 tisoč ton nafte. Po devalvaciji pa je promet na bencinskih črpalkah v Sežani in Gorici skočil za 50 odstotkov. Zvezni komite za promet in zveze je poskrbel, da tujcem z našim bencinom ni treba varčevati. Odobril jim je bone za 20% popusta, kar ne daje več nobena zahodnoevropska država, v svetu pa skoraj izključno tiste države, ki nafto izvažajo. (Borba, 8.7.1980)

PAPIR, KI ZELENI VOZNIKE. Par-nepar postaja vse bolj neživljenjski dokument. Do sedaj nihče v zvezni skupščini ni dokazal, da je sklep ZIS o omejevanju voženj rodil sadove. Lahko bi zapisali, da je zelo verjetno dosegel celo nasprotni učinek. Le cene bencina so tiste, ki so Jugoslovane prisilile v varčevanje. Na svetu smo Jugoslovani edini, ki želimo varčevati z naftnimi derivati s tako papirnatim dokumentom, kot je »par-nepar«. Medtem, ko Jugoslovani prisiljeno varčujemo z gorivom, to naše varčevanje na obmejnih črpalkah potuje v tujino. (Ljubljanski dnevnik, 16.7.1980)

PAR-NEPAR SAMO DO OKTOBRA. Po besedah svetnika v Splošnem združenju naftne industrije Jugoslavije, Momčila Bajića, ni nobenega razloga, da bi še nadalje omejevali uporabo potniških vozil, ker so pri tako visokih cenah bencina vsi rezervoarji polni. (Borba, 14.8.1980)

AVTOMOBILSKI POST – UPRAVIČEN ALI NE? Ta najbolj osovraženi predpis med vozniki osebnih vozil je letos izzval najbolj žolčno razpravo med delegati zveznega zbora Skupščine SFRJ. Predlagatelju je najlažje vztrajati pri sprejetih ukrepih, saj danes za njihovo uveljavljanje ni potreben nikakršen napor. (Avto, 19.8.1980)

NAFTNO GOSPODARSTVO JE PREDLAGALO UKINITEV OMEJITVENEGA UKREPA. Dokaj prepričljiva so mnenja, da sistem ni bistveno vplival na varčevanje z gorivom, temveč, da je »presežek« bencina v rafinerijah predvsem rezultat občutnih zaporednih podražitev. (Ljubljanski dnevnik, 22.8.1980)

IZKUŠNJA Z OKUSOM KININA. Ostre kritike Zakona o omejitvah koriščenja vozil imajo zaradi njegove neusklajenosti z Ustavo načelen značaj in poduk: nihče v tej deželi, od federacije do TOZD se ne more obnašati in sprejemati odločitve izven splošno veljavnih in z ustavo določenih norm in samoupravnih pooblastil. (Borba, 16.9.1980)

ZAKON »SODI-LIHI« NA REŠETU. Ustavno sodišče Jugoslavije meni, da naj da pravi odgovor javna razprava. (Delo, 18.9.1980)

PRESOJA USTAVNOSTI ZAKONA. Utemeljen sum, ali je bil zvezni zbor Skupščine SFRJ res pristojen za izdajo spornega zakona. (Delo, 2.10.1980)

UČINKOVITO VARČEVANJE OSTAJA V OSLOVI SENCI. Ugibanja o usodi, v zadnjih letih zanesljivo najbolj aktualnega in med mnogimi tudi najbolj osovraženega zveznega zakona, še trajajo. Kritiki mu zamerijo predvsem troje: vprašljivo ustavnost, nedoslednost in neučinkovitost. Preskope informacije še krepijo miselnost, da so zakonske omejitve plod trmoglavosti »neke zvezne administracije«, ne pa nujnost varčevanja. Znano je na primer, da so v zveznem komiteju za promet in zveze že pripravili predlog, s katerim bi razveljavili dosedanji zakon o omejitvah voženj. Tudi govorice o bencinu so zelo različne. Slišati je celo, da z njim dovolj varčujemo in da nam ostaja. Nekateri sprašujejo, zakaj ga bomo porabili, drugi odgovarjajo, da ga bomo lahko izvozili. (Delo, 17.10.1980)

OMEJITVE OSTANEJO. ZIS je sklenil, da bo Skupščini SFRJ predlagal, naj bi sedanji predpisi in ukrepi o omejitvi vožnje z motornimi vozili veljali še naprej. (Delo, 21.11.1980)