• 5.2.1992 •

Spoštovani gospod Miha Jenko,

najprej sem si rekel, da nima smisla odgovarjati in razvnemati pisemsko pravdo, potem pa se mi je zazdelo, da razčiščevanje ne more škoditi, in da je treba izkoristiti vsako priložnost za premoščanje nezaupanja in nepoznavanja. Vseh kvalifikacij, ki sem jih zapisal v tekstu, katerega odlomek sem vam poslal, seveda ni treba jemati osebno. Mišljene so na generalni odnos novinarskega dela hiše do vsega in vseh, kar sodi v prodajno funkcijo, zapisane pa na osnovi petindvajsetletnih izkušenj, ki sem si jih z obeh strani, tudi novinarske, nabral v Delu. Obratno pa se sam odgovornosti in s tem prizadetosti ne morem izogniti, saj na področju s katerim se ukvarjam, ne odgovarjam le za stvari, ki sem jih sam zagrešil. Glede vaše osebne novinarske drže pa sem lahko le vesel in vam čestitam k njej, le za zadnji stavek vašega pisanja ne vem, v katero novinarsko maniro bi ga lahko vtaknil.

Ker se mi zdi, da sem na vsa generalna vprašanja o prodaji, tudi tista o informacijskem sistemu (!) že odgovoril v tekstu, ki ste ga brali celo med vrstami, se bom tu omejil na konkretnosti:
– koseški Emona center je januarja vrnil 159 neprodanih sobotnih Del (14% od 1120 poslanih), februarja pa 175 od 1260 poslanih;
– Spar je januarja vrnil 20 številk neprodanega sobotnega Dela (340 poslanih), v februarju pa 6 (385 poslanih), zvišana je že tudi marčevska naklada, vendar poslovodja ne dovoljuje, da se mu pošilja več izvodov kot jih on naroči;
– v Ribčevem lazu so ob začetku šolskih počitnic resda imeli nekaj težav, vendar so jih po zagotovilih gospe Minke (menda ste se tudi vi z njo pogovarjali) hitro uredili. Sedaj prejemajo dnevno 25, ob sobotah pa 30 izvodov. Če jih želijo več, jih naročijo;
– ocena kot jo navajate za prodajo v Celju je preveč splošna, da bi vam lahko korektno odgovoril nanjo, še posebej, ker je za prodajo na tem področju pristojna mariborska podružnica podjetja Delo prodaja. Vam pa obljubim, da vam, morda že jutri, naknadno sporočim, kako je s tem.

Vendar, da ne bo nesporazuma, sploh ne trdim in tudi ne mislim, da je naša prodaja dovolj dobra. Ugovarjam le posplošeni oceni, kako vsi vemo, da ne znamo prodajati časopisov in pa zelo razširjenem prepričanju, da je le v njej razlog, da nimamo višje prodane naklade.

Izvirni greh je v tem, da praktično nanjo nimamo vpliva oziroma je ta bistveno premajhen. Ker pri sklepu, ki ste ga novinarji Dela pred dvema letoma sprejeli, da se strinjate z izločitvijo Prodaje iz Dela, nisem sodeloval, lahko sicer odgovornost za to odklanjam, vendar mi to le malo pomaga. Dejstvo je, da je naš vpliv zanemarljiv in informiranost pomanjkljiva. Vedeti morate, da je le dvajset odstotkov prodajnih mest v lasti podjetja Delo-Prodaja, kjer lahko vsaj oni uveljavljajo neposreden vpliv. Ostalih 80% je v lasti drugih podjetij in mrež, ki tudi zaradi objektivno nizkega rabata niso pripravljeni posvečati tej prodaji zadostne pozornosti. In ker je na drugi strani Delo¬-Prodaja zavezana k maksimalni remitendi (v letu 1992 19,5%) naklade sami ne moremo povečevati. Tudi mnogi trgovci odklanjajo časopise v količinah, ki jih niso sami naročili. Ker Prodaja hkrati zaradi svoje racionalizacije intenzivno ukinja podružnice in s tem tudi intenzivnost in pogostnost živega kontaktiranja, nam za stik s trgom ostaja le informacijski sistem vzorčnih prodajnih mest (150), ki dnevno referirajo o prodaji in nam tako zagotavljajo dovolj reprezentančno sliko generalnega gibanja prodaje. Žal komunikacija ni dvosmerna in tudi popolna ne. Vedno se bodo našla prodajna mesta, ki bodo klavrna in zanemarjena in povsem jasno mi je, da se bo argument, da je ob njih še vsaj tisoč drugih, ki delajo dobro, zdel novinarjem še naprej nepomemben in zanemarljiv. O.K. Najbrž je že v naravi delitve dela tako in morda drugače sploh ne gre. Bi bil pa le vesel, če bi vsaj tisti novinar, ki mu je po njegovi specialnosti problematika bližja, vedel za kaj gre.
Sicer pa mislim, da smo na dobri poti in da bomo še letos prišli do informacijskega sistema, ki nam bo omogočal dnevni vpogled na vsa prodajna mesta. Takrat bomo lahko prevzeli tudi več odgovornosti za založenost prodajnih mest. se pa bojim, da samo to vendar ne bo dovolj, da bi se časopis že bolje prodajal.

Vsebinski projekt »milijon mark« je v predlogu že nekaj časa pripravljen, a ga še ne morem distribuirati, ker ga kolegij glavnega direktorja-urednika še ni dokončno potrdil. Ga pa lahko kadarkoli spoznate pri meni. Kdo pa bo z njim zaslužil? Jaz sem si predstavljal, da je namenjen povečanju zaslužka Dela. Kaj pa vi?

Pa lepo pozdravljeni,
Jure Apih