• 26. novembra 2016 •

Vprašanja, priznam, sem se najprej ustrašil, ko pa sem ga natančneje prebral, sem vedel. Najbolj se me je dotaknila literarna pripoved, ki si je menda prva po takrat demoniziranem Kocbekovem Strahu in pogumu drznila dregniti v  korenine zla, ki je razklalo slovensko družbo tako, da nam še ni videti odrešitve. Strah in pogum, herojstva in zločini naših očetov so preveč boleča tema in preveč strupeno orodje, da bi  generacija, ki je odrasla v senci greha, zmogla razumeti, sprejeti in odpustiti. Tanja Tuma je dovolj mlada, senzibilna in nadarjena, da je brez predsodkov, le s prizadetostjo  in ljubeznijo zapisala resnico o usodi, ki nas je tako  kruto zaznamovala. Češnje, bele in rdeče so roman o spravi, ki bi ga morali prebrati najprej tisti, ki se je bojijo.