Pismo Nadzornemu odboru
• Julij 2002 •
Spoštovani predsednik nadzornega sveta Dela Boris Zakrajšek,
po izteku prvega delovnega leta nove uprave te moram obvestiti o nekaterih zagatah, ki lahko resno ogrozijo prihodnost sicer izjemno uspešnega podjetja.
V mislih imam predvsem dvo-(oz. devet!)polno funkcioniranje družbe, kjer uprava nosi vso odgovornost za poslovno, programsko in materialno uspešnost, nima pa ključnih rodij in pristojnosti, ki so za izvajanje te odgovornosti potrebne. Uredništva (oz. uredniki), katerih avtonomijo ščitijo petletni mandat, statut, medijska in stanovska zakonodaja, lahko oblikujejo časopise, ki so eksistenčni temelj družbe, povsem avtonomo, pri čemer upoštevajo tržne in programske usmeritve uprave ali pa tudi ne. V idealnih razmerah, ob optimalni kadrovski zasedbi, popolni kooperativnosti in principielni istomiselnosti lahko tovrstna delitev pristojnosti pogojno morda celo funkcionira, vzaostrenih pogojih, ob načelni, programski in delovni večtirnosti pa je izolacionizem brez odgovornosti danes ne le anahron temveč tudi absurden. Z uredništvi, pri katerih je bila uprava predlagatelj imenovanja odgovornih urednikov, je sodelovanje doslej spešno, (čeprav zavedanje o petletni imuniteti ni ravno mobilizacijsko) pri največjem in najpomembnejšem uredništvu pa je sodelovanje v globoki krizi.
Zelo napačno bi bilo sklepanje, ki se, vem, samo ponuja, češ, podjetje ima nadpovprečne rezultate, kar j dokaz, da vendarle dobro deluje; če se med seboj ne razumejo najbolje, je to njihov problem, ki je morda celo produktiven; cilj družbe je plemenitenje kapitala in ne mir med ljudmi.
Tudi če bi takšno trdo sklepanje sprejeli, te moram opozoriti, da je tud tako definiran cilj resno ogrožen. Vsi tržni trendi doma, v Evropi in Združenih državah kažejo, da časopisni trg sam po sebi ne raste, temveč stagnira ali celo upada. Konkurenca novih medijev ter novih marketinških in oglaševalskih strategij najeda tako ralski kot oglaševalski trg. Preživeli bodo očitno le tisti, ki se ne bodo zadovoljili s tem, da obstajajo in da so danes v svojem okolju relativno uspešni, temveč bodo z bistveno višjo kvaliteto, odgovornostjo in dinamiko dela sposobni razviti za bralce epogrešljive, za oglaševalce pa konkurenčne in učinkovite medije. Žal sem popolnoma prepričan, da v obstoječih razmerah in odnosih v Delu tega ne bomo sposobni.
Uprava je v okviru svojih pristojnosti razvila v minulih dveh mandatih tržno atraktiven založiški program, izvedla popolno tehnološko in informacijsko prenovo, koncipirala in izvajala agresivne in učinkovite marketinške aktivnosti ter z njimi realizirala velike sinergijske vire, ki jih je celovit tržno-tehnološko-programski koncept omogočil. V tikarni in oglasnem trženju izvajamo obsežen program delovne in organizacijske prenove s ciljem nove odličnosti. Zelo resno se lotevamo novih razvojnih kapitalskih, tržnih in tehnoloških programov.
Seveda se zavedamo, da trgu ne ponujamo tiskarskih ali marktinških storitev temveč uredniške novinarske izdelke. Najpomembnejši potencial družbe je novinarsko in uredniško delo. Mnogi novinarji in uredniki delajo dobro, nadpovprečno, celo odlično. Nekateri so sploh najboljši pri nas. Razpolagamo z znanjem, odgovonostjo, ambicijami in talenti. Nikjer drugje v Sloveniji ni večjih in boljših materialnih in profesionalnih možnosti. Pa vendar teh za časopisno hišo ključnih virov ne uspevamo produktivno vklopiti v družbo, njene ambicije, priložnosti in razvoj. Dejstvo,da vodstvo (vodja!) uredništva časnika Delo ni partner temveč načelna opozicija upravi, seveda trenutno lahko povečuje komodnost ter sindikalistična in avtomaška pričakovanja, vendar hkrati blokira našo najpomembnejšo razvojno priložnost – celovito angažianje lastnega razpoložljivega intelektualnega kapitala.
Spoznanje, da je nezmožnost sodelovanja uprave (oz. njenega predsednika) in odgovornega urednika Dela, ki je že po svojem položaju s strani uredništva za to najbolj, če ne edini odgovoren, ključna ovra za kohezivnejše in produktivnejše odnose v kolektivu, je vse bolj prisotno tudi v uredniškem kolegiju Dela ter v kolektivu nasploh, kar je bilo že večkrat tudi javno izpostavljeno.
Seveda je res, da za vsa nesoglasja, napetosti in konflikte v kolektivuni neposredno odgovoren (odgovorni) urednik, saj mnoge generirajo tudi druge večinoma legitimne težnje in interesi, omogoča pa že večkrat apostrofirana statutarna (ne)ureditev, vendar bi s produktivnim angažiranjem skladno s svojo funkcijo in odgovornostj lahko bistveno pripomogel k njihovem preprečevanju, reševanju in saniranju. Povsem zavedam se, da je določeno nasprotje interesov med uredništvom in menadžmentom v sami naravi poklica in da je prisotno takorekoč povsod po svetu. Toliko močnejši razlog, d so na najodgovornejših mestih ljudje, ki so ta protislovja sposobni preseči in jih z modrostjo in zgledom ne le premostiti temveč tudi produktivno povezati.
Naklada Dela že nekaj let počasi a nezadržno pada. Tudi s permanentnimi in agresivnimi marketinškmi aktivnostmi je ne uspemo zaustaviti. Ob omejenih pristojnostih uprave in ob nesodelovanju odgovornega urednika tudi ni izgledov za to.
Kljub vse resnejše negativnim prodajnim trendom ni bil v uredništvu Dela organiziran noben celovit razmislek o urednški politiki, kvaliteti dela in konkurenčnosti.
Projekt odličnosti, ki ga je spodbudila uprava, in ki je za prihodnost časnika (in firme!) zanesljivo ključen, leži že več kot šest mesecev v predalu brez resnega izgleda, da bi se kdajkoli aktiviral.
Produktivnost novinarskega dela je tema, ki se je uprava brez pristojnosti ali brez resnega sodelovanja urednika ne more lotiti. Absurdno je, da si polovica kolektiva sama postavlja kriterije potrebne delovne angairanosti.
Tudi kadrovska politika v celoti, vključno s potrebno prenovo plačnega sistema in stimulacij je v zagati, saj je brez pristojnosti ali brez velike kooperativnosti urednika in vsaj sorodnosti pogledov in interesov ni mogoče resno izvajati. Povsem nesprejemljivo je, da je področje človeških virov, ki je za časopisno hišo najpomembnejši produkcijski faktor, usodno zanemarjeno.
Uprava, ki ima po statutu pristojnosti za oblikovanje zaloniškega programa (v sedanji in predhodni sestavi ga je v celoti tudi postavila),
pri načrtovanju novih produktov (ali razvoju obstoječih) nima resne pomoči odgovornega urednika Dela. Neresno je, da ob največji in še vedno rastoči novinarskih bazi razvijamo nove projekte s honorarci in zunanjimi sodelavci, da zaradi obstrukcije zamujamo za konkurenco in zaradi ščitenja vrtičkov in drugih interesov izpuščamo optimalne kadrovske rešitve.
Zavedam se, da je edina načelna in dolgoročna rešitev ustrezna korekcija statuta družbe. Prav tako vem, da je prej kot v letu dni nismo sposobni doseči, da pa smo blokado, ki resno preprečuje nujne razvojne korake, dolžni preseči. Pri tem ne gre la za delitev pristojnosti med uredništvom in upravo temveč tudi nadzornim svetom, ki je do spremembe statuta edini, ki ima pristojnosti (in voljo) v obeh delih družbe in ki je že večkrat naglasil, da statutarne spremembe niso edina možnost za preseganje tovrstnih zagat.
Zato predlagam, da nadzorni svet razreši odgovornega urednika Dela Mitjo Meršola, upravo pa zadoli, da pripravi interni razpis za mesto novega odgovornega urednika.
Rad bi posebej poudaril, da uprava ni v konfiktnem odnosu z uredništvom ali celo novinarji. Smatramo jih za najpomembnejši produkcijski dejavnik družbe, zato smo zainteresirani za kar najbolj ustvarjalen, korekten in produktiven odnos. Dosežena raven plač (najvišja v državi!), materialnih in drugih ugodnosti, kakor tudi benevolentno obravnavanje vseh predlogov in pobud dokazuje, da zagotavljamo dobre delovne razmere ter pogoje za stimulativno nagrajevanje in zadovoljstvo. Uprava sama, brez sodelovanja pristojnega urednika samo z denarjem tega seveda ne more razviti.
Uprava tudi nima nobenih želja ali interesov, da bi se vmešavala v uredniško in novinarsko avtonomijo, dokler je ta v okviru sprejete temeljne vsebinske zasnove in pričakovanj bralcev. Niti enega primera doslej ni bilo, da bi uprava skušala vplivati na novinarske in uredniške opredelitve in odločitve. Pričakujemo pa, da bo skupaj z odgovornim urednikom uredništvo znalo in hotelo odgovarjati tudi na pričakovanja bralcev in časopisnega trga ter sledilo ciljem in usmeritvam družbe. Po imenovanju novega odgovornega urednika nameravamo skupaj z njim oblikovati založniški svet družbe, ki bi s programskimi pristojnostmi uprave in uredniško odgovornostjo skrbel za integralno usmerjanje časopisne družbe v celoti in aktiviranje vsega njenega intelektualnega kapitala za doseg odličnosti, ki bo edina zagotovila njeno dolgoročno uspešno poslovanje ter realizacijo vizije in poslanstva.
Spoštovani predsednik, povsem zavedam se teže in problematičnosti predloga. Zanj sem se s težavo, a vso resnostjo odločil šele potem, ko sem izčrpal prav vse druge možnosti in ko sem se povsem prepričal, da v obstoječih razmerah in odnosih ta uprava ne bo sposobna izvesti nujno potrebne prenove družbe, ki pa je za njeno eksistenco in razvoj nujna. Zato bi, če me nadzorni svet pri tem ne bi podprl, to moral razumeti kot nezaupnico in bi bil prisiljen temu ustrezno tudi ukrepati.
Jure Apih
Predsednik uprave Delo d.d.
Operativni predlog:
Med prijavljenimi kandidati, ki bi se pisno opredelili do ključnih problemov družbe in predstavii svojo vizijo dela, kriterijev in sodelovanja, naj bi uprava nadzornemu svetu predlagala tistega, s katerim bi po svoji sodbi najbolje sodelovala in najlažje realizirala zastavljene cilje družbe. Če interni razpis ne bi bil uspešen, bi ga ponovili kot odrtega. Čeprav nas veljavna statutarna določila k temu ne zavezujejo, smatram, da bi lahko pri imenovanju novega odgovornega urednika uveljavili vsa tista določila, ki smo jih pri dogovarjanju o predlogu spremembe statuta družbe z izvršnim odborom aktiva nvinarjev Dela že uskladili a žal ne tudi verificirali.Uprava tako nadzornemu svetu ne bo predlagala kandidata, ki ga na verodostejen način ne bi predhodno podprl novinarski kolektiv.Celoten proces lahko realiziramo v treh mesecih, oz. najdlje do konca okobra, kar bi bilo za zdravje družbe izjemno pomembno in spodbudno. Predlagam, da za vmesno obdobje imenujete za vršilca dolžnosti odgovornega urednika trenutnega izvršnega urednika ali urednika centralne redakcije.