Dragan Sakan, 1950–2010

• Delo, 12. 10. 2010 •

Novica je pretresla vseh tisoč udeležencev največjega evropskega oglaševalskega festivala. Odšel je kreativni King of Balkan, kot smo ga ne brez kančka zavisti radi klicali prijatelji. V poklicu, ki ga poganja naprej energija ega, gredo pohvale drugim težko iz ust. Dragan Sakan, ki je že v nekdanji Jugi pobral vse mogoče nagrade in pozneje s svojo agencijo v ljubljanskem Cankarjevem domu osvojil tudi novoevropski vrh, je imel rad slavo. Pravzaprav je živel od nje. Za predavateljskim katedrom, na zmagovalnem odru, na dogodkih, ki jih je sam organiziral, je zares živel. Ko so ugasnili žarometi, se je preselil v sanje, v fantazije in pričakovanja. Nič ni ustvarjeno, če ni bilo prej izsanjano, je verjel. In naredil je vse, kar je znal, da so se sanje tudi uresničile.

V oglasni seriji za Beograjsko banko je zapel hvalnico Beogradu. Jugoslavijo je za Unior Zreče razdelil v cono A in cono B prej kot slovenski in srbski pisatelji. Zrežiral je srbsko zmago na Evroviziji, jubilejno proslavo v smederevski jeklarni US Steel pa je spremenil v samoupravljavski miting. Pred Miloševičem se je umaknil v London, Ljubljano in Piran. Je državljan Slovenije in častni občan občine Piran.

V politiko se je vmešal le ob odprtju Studia marketing Beograd. Centralni komite zveze komunistov Jugoslavije je prekinil sejo, da sta se lahko Milošević in Kučan udeležila sprejema, ki ga je gostil Dragan Sakan, novoimenovani direktor beograjske podružnice Studia marketing Delo. Kučan je diskretno stal ob strani, Dolanc je nadstropje višje pripovedoval šale, Miloševič se je sončil v soju kamer in žarometov. Zadnji neformalni poskus zbližanja srbske in slovenske politike je uspešno propadel.

Bil je prvi med nami, ki mu je uspel veliki met. Svetovna oglaševalska veriga Saatchi in Saatchi, ki je najboljšo jugoslovansko agencijo seveda iskala v Beogradu, in ne v Ljubljani, mu je ponudila lukrativno partnerstvo. Ustanovil je svojo agencijo, odkupil prostore in imetje od Dela in začel graditi mednarodno mrežo. Zelo hitro je postal beograjska ikona. Okrog sebe je zbral krog prvovrstnih nadarjenih ustvarjalcev, ki so prispevali najžlahtnejše strani njegovega evangelija, po prstih pa mu niso hodili nikoli. Saki je znal z ljudmi. Znal jih je pohvaliti in stimulirati in tudi, ko je bilo najhuje, ko so številni svobodni duhovi ostali brez dela in samozavesti, jim je ponudil sanje in zaslužek. Vrsta beograjskih umetnikov in novinarjev mu je zavezana za vedno.

Moral se je naučiti angleščine, ni mu šla z jezika, a z njo ni imel problema. Navezal je neverjetno verigo osebnih prijateljev, simpatizerjev in občudovalcev po vsem svetu. Pravzaprav ni nikogar, ki bi bil v vsej jugovzhodni Evropi v oglaševalskem svetu bolj znan in cenjen od njega.

Doživel je seveda vzpone in padce. Njegova agencija je postala najdragocenejši vir kreativnih kadrov. Težko je prenesel, ko so mu prijatelj za prijateljem zabadali nož v hrbet in se preselil k novi konkurenci. Zapustil ga je tudi tuji partner in moral je ponovno začeti od začetka. Ni mu bilo lahko, vendar so mu sanje, v katerih je bil doma, znova in znova pomagale.

Napisal je knjigo, napisal je dve. Pisal je o lepem dekletu, o idejah, oglaševanju in Sakanu. Organiziral je svoj festival Piran Ideas, ki je po kreativnem svetu ponesel njegovo ime in slavo, denarja pa mu ni prinesel.

Zaslužil je in razdajal. Kaj mi pomaga, da spim v najdražjem pariškem hotelu, ko pa me nihče od tistih, ki mi je do njih, ne vidi, se je potožil. Dragan Sakan ni delal oglaševanja, Saki je oglaševanje živel. Med svojim zadnjim kampusom Piran Ideas, ki ga je avgusta organiziral za svojega novega partnerja, največjo svetovno oglaševalsko grupacijo WPP, ko je zaradi od tobaka uničenih pljuč že težko hodil, se je po njemu tako ljubem Piranu vozil z električnim avtomobilčkom za golf v beli mornariški obleki s kapitansko kapo na glavi ter užival.

Tudi njegov odhod z zlatimi črkami na marmorni steni dvanajstih najslavnejših imen Zlatega bobna in Nove Evrope se je zdel, kot bi ga sam zrežiral.

Dva tisoč solznih oči bi sam bržkone zapisal.