• 3. septembra 2016 •

Pred mnogimi leti mi je v prvem razredu učiteljica ukazala, da naj stegnem roko in mi s tenko šibo, ki jo je skrivala za hrbtom, naštela nekaj udarcev po odprti dlani, da bi si zapomnil, naj ne klepetam, ko bi jo moral poslušati. Že naslednje leto je ljudska oblast  v šolah šibanje prepovedala. Nadomestili so ga  z oslovsko klopjo ali sramotilnim pošiljanjem ‘v kot!’ ‘ učilnice.  Moja mati je bila zlata duša, vendar se spomnim, kako sva se lovila okrog kuhinjske mize, ko je ugotovila, da je nekdo pol kozarca sladkorja, ki je bil takrat še na karte, snedel.

Danes so otroci center našega družinskega, potrošniškega in osebnega sveta. Prav nobenega opravičila ni, da bi jih s fizično silo klesali v ideale, ki jih mi sami nismo bili sposobni doseči.