Je »narejeno v Sloveniji« zgodba o uspehu?

• april 2018 •

Država, ki je edina med osemindvajseterico vstopila v povezavo brez prave državotvorne izkušnje, ki torej nikoli prej ni bila samostojen subjekt zgodovine, bi se rada postavljala s težko prepoznavno zastavo, z geslom, ki ga komajkdo razume in je užaljena, ker pečat, da je nekaj narejeno v Sloveniji, ne prinaša nikakršne dodane vrednosti. Je že res, da smo bili, zaščiteni pred svetovno konkurenco, v stari Jugi ‘prvi na vasi’, in da smo v šestdesetih in sedemdesetih letih razvijali evropsko visoko konkurenčno industrijo, pa nam ni koristilo, nalezli smo se napuha, zapravili tržišče, zaigrali grunt in razprodali srebrnino ter se stepli za dediščino. Ljudstvo, ki se nikoli v zgodovini ni uspelo organizirati v državo, ki nikoli ni premagovalo in podjarmljalo drugih, se težko znajde na brezobzirni odprti sceni. Obvladovanje velikih sistemov, kar je bistvo korporativne uspešnosti, potrebuje generalsko izkušnjo, filozofsko modrost in državniško zavest. Radi bi bili cenjeni, če že ne občudovani, pa še prepoznavni skorajda nismo.
Bojim se, da »Made in Slovenia« ni prava zgodba.

Seveda izvažamo, auspuhe za motorna kolesa, super lahke aviončke, pri nas zmontirane francoske avtomobile, prekopirana zdravila in belo tehniko drugega cenovnega razreda. Tudi v avtomobilski industriji smo prisotni s sedežnimi prevlekami, žarometi, pedalskimi sklopi, odlivki, malimi električnimi motorčki, vžigalnimi svečkami, svinčenimi akumulatorji …
Kam naj nalepimo ‘Made in Slovenia’?

Ni pa res, da nas ne poznajo. Vsi motoristi, športni in kreativni poznajo Igorja Akrapoviča, vsi svetovljanski sladokusci poznajo Ano Roš, vsi športni letalci vedo za Iva Boscarola, vsi bodoči Nasini Marsovci poznajo Dušana Olaja, ki jim bo postavil šotor na rdečem planetu… Vse daljši je spisek naših junakov z všečkarji in sledilci po širnem svetu. Poznavajo jih, priznavajo, celo občudujejo, le malokdo jih povezuje s Slovenijo, kaj šele, da bi čutili z njo.

Globalizacija in korporacijska internacionalizacija sta spremenili svet. Nacionalna provenienca je vse manj pomembna, znanje in obvladovanje je vse bolj planetarno. Po googlu in internetu, po vsemogočih omrežjih in po novi ekonomiji se je pač treba obrniti naprej.
Imamo, kakopak tudi nacionalne junake, zmagovalce, športnike, znanstvenike, umetnike, toda imajo jih tudi drugi. Uspehi naših na svetovnih odrih in arenah so pomembni za našo srečo in samozavest. Težko razumemo, da tisti, ki jih naši premagujejo, niso naši zagreti občudovalci.

Ničesar nismo zamudili. Oje ne more pred kolesom. Le ne zaletavajmo se s tako ihto na sceno, kjer ne bomo zmagovali, kjer nas ne pogrešajo in ne potrebujejo in kjer bolj ali manj le sapo izgubljamo.
Protiutež globalni je nišna proizvodnja. Svet se z globalizacijo ni zlil v eno in poenotil. Le moč, le oblast hoče čez vse. Svet pa je vse bolj bogat, vse bolj raznolik in diferenciran. Nihče več ne proizvaja vsega, nihče ne more biti v vsem najboljši. Vsi sodelujejo, kooperirajo, iščejo, izmenjujejo. Na tisoče, na milijone majhnih razvijalcev in proizvajalcev specializiranih sistemov, storitev in produktov poganja človeško znanje in sposobnost naprej.
Najuspešnejši, najbolj prodoren, najbolj perspektiven in najbolj zdrav del slovenskega gospodarstva je v tem segmentu. Prvi navdušeni kupci prvega lebdečega gramofona bodo že vedeli za Slovenijo, saj bodo zelo mogoče prišli kar osebno v Kromberg ponj.

Kaj bo pisalo na čudežni napravi, ko jo bo kupil in prevzel svet, pa ne more vedeti nihče.
Ključni problem Slovenije je slabo upravljanje, nas kar naprej prepričuje Cetinski. Dva Slovenca, tri stranke, pravijo, a trije Slovenci, pevski zbor!

Prav neverjetno je, kako ubrano znajo zapeti Slovenci v gostilni ali na koru, pod oknom ali na odru, in ni koncertne dvorane ali arene, ki ji ne bi bili dorasli, kjer ne bi zmogli navdušiti. Le gasilcev imamo menda več kot pevcev. Morda pa kreg, opravljanje in spotikanje le niso naše najmočnejše vrline. Morda pa v tem dih vzemajočem bogastvu in lepoti narave, kjer nam je dano bivati, najdemo navdih za predstavitev, za povabilo in za ekskluzivno prepoznavnost, ki si ji tako želimo.
Slovenija, lepa kot pesem!