• 23. septembra 2017 •

Kdor se spominja šestdesetih in sedemdesetih let, ko smo omamljeni nad novo svobodo in avtomobilskimi performancami dirkali, prehitevali in izsiljevali, kot bi s tem kompenzirali svojo siceršnjo pasivnost in pohlevnost, bo priznal, da smo se v veliki meri že normalizirali in evropeizirali. Strah pred kaznijo, pred materialno škodo, pred poškodbami in celo smrtjo nas disciplinira, vendar je to le ena, vzgojena plat vozniške kulture. Druga je osebna. V odnosu do drugih, v trobljenju zmedenemu tujcu, ki se obotavlja pred križiščem in blendanju nesramnežu, ki se je vrinil pred nas, povemo kdo smo. V petnajst milijonskem Carigradu bi se promet po evropskih regulah že zdavnaj ustavil, če ga ne bi s samoubijalsko nesramnostjo in popolno toleranco hkrati omogočali in poganjali vozniki vzhodnjaške kulture.