• 20. december 2015 •

Tragični slovenski junak je Janez Novak, ki je iskreno solzo potočil, ko nas je ‘naš Tito’ zapustil.
Je bil pa ponosen, da ga je še nikoli tolkšna stotnija svetovnih voditeljev prišla kropit. Zadovoljen ni bil, puntar tudi ne, je pa popenil, ko so mladim hoteli skupna jugoslovanska učna jedra vsiliti.
Bral je Mladino in ostro protestiral, ko so nam Janšo zaprli.
Navdušeno je Kučana pozdravil, ko je ta iz Beograda odkorakal.
Izglasoval in obranil je samostojno državo.
Verjel je, da ‘smo se skupaj zbrali, ker dobro v srcu mislimo’ in ‘da se nam s štirimi milijoni pridnih rok ni bati samostojne prihodnosti’.
Zmotil se je.
Izdali, prevarali in okradli so ga, ki jim je verjel.
V bodečo žico so ga zamejili.
Izgubil je ponos, vero in up, mladi so odšli v tujino, Janeza pa je strah bede, starosti in bolezni.
In še Tina Maze ga je zapustila.