DELO, Sobotna priloga, • 9. 12. 2000 •

Zaradi zdravniških napak umre v švicarskih bolnišnicah letno skoraj tri tisoč ljudi, kar je petkrat več kot je število smrtno ponesrečenih v prometu, poroča Bundesamt fur Sozialversicherung v Bernu. Alarmantna trditev je v zdravniških krogih seveda dvignila temperaturo. Nevarno in neresno pretiravanje, pravijo. V resnici je takšnih primerov manj kot 240, ugovarjajo. Manfred Langenegger, BSV, še zaostruje: Če naše ocene niso točne, so premajhne.

Popolne resnice seveda ne ve nihče. Kultura napake, ki je na primer v zračnem prometu nekaj povsem umevnega, v medicini ne obstaja, priznava anestezist baselske kantonalne bolnišnice dr. Daniel Scheidegger. Pa nima prav. Že dejstvo, da se o tako občutljivem in tabuiziranem problemu v švicarskem tisku odkrito piše, kaže, da se nekaj pomembnega vendarle premika.
Švicarski zvezni urad socialnega zavarovanja (BSV) zahteva obsežen program raziskav, izobraževanj, izpopolnjevanj in sprememb, ki naj bi v petih letih pomagal zmanjšati število usodnih napak za polovico. Za zgled postavlja primer züriškega kantona, kjer so se ugotavljanja in odpravljanja napak lotili skupaj urad za zdravstvo, bolnišnice, zavarovalnice, organizacije bolnikov ter zdravniško združenje. Njegov predsednik dr. Hans Heinrich Brunner sicer pravi, da bo potrebna cela generacija zdravnikov, preden se bo novo razumevanje kvalitete in odgovornosti zares uveljavilo. Pa vendar!
Ameriški Institut of Medicine ocenjuje, da v Združenih državah umre letno zaradi strokovnih napak med 44.000 in 98.000 bolnikov. Predsednik Clinton je zato ukazal izdelati resen program ukrepov, ki vključuje tudi obvezno prijavo vseh sumljivih primerov.
Britanska vlada je reagirala s paketom reform potem, ko je prišel v javnost podatek, da v ugledni bristolski klinike umre pri srčnih operacijah še enkrat več dojenčkov, kot
drugod. Podatki o umrljivosti v posamezni bolnišnici je odslej obvezno javen.
Der Deutche Allgemeine Patienten-Verband, nemško splošno združenje bolnikov ocenjuje, da zaradi strokovnih napak umre v Nemčiji letno 25.000 ljudi, od tega vsaj 10.000 zaradi pomanjkljive higiene v bolnišnicah.
O napakah, ki se ne končajo s smrtnim izidom, imajo pa včasih celo hujše posledice, ne vodi statistike nihče. Le v ZDA so, kot piše Facts, nekatere bolnišnice začele pošiljati zdravnike na tečaje lepopisja, ker so napake pri dešifriranju nečitljivih receptov preveč usodne, odškodnine pa previsoke.

V Sloveniji imamo, se zdi, najboljše zdravnike in alpiniste na svetu.
Pred leti sem se moral zagovarjati pred predsednikom socialistične zveze, takratne najvišje nepartijske politične organizacije v državi, ker me je vodja alpinistične odprave na Mont Everest ovadil, da se je časopis, ki sem ga bil takrat urejal, drznil kritično pisati  o optimalnosti nekaterih odločitev pri poskusu vzpona. Nedotakljivi.
Si je že kdo upal zares glasno podvomiti ali je Tomo Česen v resnici splezal na tisto goro, kakor se postavlja, a mu v svetu le malokdo verjame? Ali pa, ali je do potankosti sprojektiran in svetovno spromoviran himalajski podvig Tomaža Humerja zares tako enkraten in bleščeč ali mu morda vendarle nekaj manjka? Da o prvinskosti podviga našega najvišjega smučarja niti ne govorim.

Od 122 pritožb švicarskih bolnikov v preteklem letu, je bilo 60 rešenih v njihovo korist.
Vsakega ministra, ki mu podrejeni kaj resnega ušpiči, daje parlament pred vsem televizijskem občinstvom na pranger. Ameriški predsednik, najmočnejši človek na svetu je moral takorekoč vesoljnemu svetu pokesano razlagati, kaj da sta v njegovi delovni sobi pregrešnega počela z mlado praktikantko, čeprav bi bila to res lahko le povsem njuna stvar.
Na belih konjih jezdijo vitezi čez deželo. Le za čast in slavo se borijo in nobenega truda jim ni žal, da pridejo do cilja. Nezmotljivi so. Nedotakljivi. Če kdo podvomi v to, mu odsekajo glavo.