Jure Stojan, Večer • september 2010 •

Dragi gospod Jure,

Izbirate si nenavadne industrije, medije in agencije, novinarstvo in oglaševanje. Dve dejavnosti torej, ki sta še pred desetletji veljali za divji in vznemirljivi, kreativni in razgibani, vse navzoči in vendarle nekako skrivnostni. Pa tudi dobičkonosni. Zdaj pa… Veliko se govori o tem, da sta novinarstvo in oglaševanje v krizi (in to so govorili že v predkriznih časih, če že sprejmemo, da se je svet med zadnjo recesijo spremenil). Saj je že napovedovanje našega skorajšnjega konca postalo industrija svoje vrste, ki jo nedvomno čaka kriza. Ker se nekako ne damo, še zmeraj smo tukaj, brcamo in mlatimo okoli sebe, lajamo in nase vlečemo pozornost.

Oboji, seveda. Novinarji in oglaševalci, čeprav neradi priznamo, da smo si včasih podobni. Razen v eni temi, s katero oboji tako radi gremo v javnost, in sicer da so za vse naše tegobe krivi piarovci. Morda res ne za vse. Dejstvo pa je, da so novinarji in oglaševalci vsak dan pod pritiski. Od politike do ekonomije do neznanih sil iz ozadja in skorajda bi prisegli, da so ti pritiski vedno močnejši. Ali pač? Vam je bil kaj lažje kot novinarjem danes, ko ste bili glavni urednik Teleksa? Ali so bili mehanizmi, s katerimi so vas želeli usmerjati, bolj pretkani, kot so današnji.

Kaj pa medijska pokrajina, se je res tako zelo spremenila zaradi interneta, kot radi verjamemo? Kdo se je torej spremenil, novinarji, oglaševalci, svet okoli nas ali vsi skupaj? Delo ste vodili še v letih, ko je to še bilo res močno podjetje in – popravite me, prosim, če se motim – ko je imelo denar, ne pa kreditov. Ali ste bili medijski menedžerji takrat res nepotrebni, kot bi danes kdo pripomnil, češ da so se časopisi sami prodajali, bralci se tepli zanje, agencije pa tako rekoč prosile, da so smele na vaših straneh zakupiti oglasni prostor?

In ko sva že pri agencijah, ustanovili ste prvo resno oglaševalsko agencijo, ne samo pri nas,kar v širši regiji, Studio Marketing. Bili ste prvi. Na trgu, pa čeprav je bil samoupraven in socialističen, ste videli potrebo, ki je pred vami nihče ni prav zadovoljeval. Ali so vas naročniki takrat bolje razumeli, kot to počno danes? Kaj pa potrošniki, so bili manj cinični in bolj odprti do vsega komercialnega, vključno z oglasi? Ali pa so bili oglasi čisto preprosto… boljši kot danes. Takisto mediji?

Sprašujem vas pač o časih, ki ste jih soustvarili in zaznamovali, o časih, ki so zgodovina slovenskega novinarstva in oglaševanja zapisani kot zlati. O obdobju, ki je danes predmet melanholičnih spominov. Kako pa vidite obdobje, ki prihaja? Še zmeraj ste na tekočem, če smem tako reči, veste, kaj se dogaja v oglaševanju. Ne samo v Sloveniji, v širšem svetu. In da to vedo tudi ostali pri nas, je spet vaša zasluga kot pobudnika mednarodnega festivala Zlati boben, drugega največjega v Evropi, brez dvoma prvega v Novi Evropi (izraz, za katerega smo lahko Američanom vsekakor hvaležni, optimističen je in poln zagona). Naslednji teden bo že sedemnajstič v Portorožu. Veliko uspeha!

Prijazno vas pozdravljam,

Jure Stojan