Ribištvo se mora usmeriti v ulov

Pretipkali smo za vas • 1980 • 

Na skupnem zasedanju vseh odborov skupščine ribiškega društva Mlaka je imel uvodni referat o uresničevanju ribiškega programa v preteklem mandatnem obdobju podpredsednik izvršilnega odbora Pepe Rožnik. Iz njegove uvodne besede objavljamo najzanimivejše misli.

Uvodoma je treba ugotoviti, da je uresničevanje bistvenih razvojnih nalog polpreteklega obdobja potekalo v izjemoma nesimpatičnem ozračju, s čemer nismo računali. Kljub temu smo dosegli nekatere pomembne razvojne premike.

Doseženi so bili ugodni rezultati rasti osebne porabe ribjega mesa članov ribje družine. Ugodne rezultate smo dosegli tudi pri izgradnji ribiških stojišč, saj smo jih namesto načrtovanih 65, zgradili kar 71. Ugotavljamo tudi dinamično rast proizvodnje, ki smo jo dosegli z visokim deležem naložb v ribiške palice, z visoko stopnjo sprejemanja novih članov in z vzdrževanjem visoke porabe ribjega mesa v mejah ribiškega društva.

Hkrati ugotavljamo, da niso bili uresničeni nekateri temeljni cilji ribiško-ekonomskega razvoja v tekočem razdobju in sicer:
– prepočasi smo uveljavljali ribiško-ekonomske odnose in vlogo ribičev kot gospodarjev,
– neskladja med nakupom in ulovom smo povečevali, zato so se povečevale naše zadolžitve v ribarnici,
– ribiških palic, ki smo jih intenzivno nabavljali, še nismo plačali, pa tudi denarja zanje nimamo od kje vzeti,
– še naprej smo ekstenzivno zaposlovali nove člane. Nizka porast ulova je vedno bolj zmanjševala delež produktivnosti v rasti ribiškega proizvoda,
– beležili smo hitrejšo rast vseh oblik porabe ribjega mesa od razpoložljivega ulova,
– nismo odpravili neskladij, za katere je značilen ekstenziven razvoj, zasnovan na visoki ješčnosti domačih članov in na nakupu v ribarnici ob izrazitem zaostajanju ulova.

Nesporna ugotovitev s področja ribiško-ekonomske razvojne dejavnosti je, da so bili vsi ribiško-razvojni programi neustrezno pripravljeni.

V predlogu dogovora za naslednje ribiško obdobje smo kot temelj ustavljenega razvoja postavili združevanje lastnih ribiških sredstev, dela in potrpežljivosti. Ob tem bo ključnega pomena položaj ribiča v ribarjenju in njegova odgovornost za stabilen ulov. Ustavitveni cilji našega društva nam narekujejo, da v prihodnjem obdobju zmanjšamo porabo ribjega mesa in povečamo ulov ob istočasni minimalizaciji nakupa umetnih muh in vab. Le tako bomo lahko, hkrati z rigoroznim zmanjšanjem nakupa v ribarnici, začeli odplačevati dolg za uvoz japonskih zmrznjenih kalamarov.

V izvršilnem odboru pozorno spremljamo potek in efekte ulova. Opozarjamo, da bomo zastavljene cilje lahko dosegli le ob maksimalni potrpežljivosti vseh ribičev in ob njihovi neomajni vztrajnosti, ob povečanem ulovu in prodaji ter ob malce bolj zadržani lastni porabi. »Zavedati se moramo, da naših težav ni kriv ne ribogojni sistem, ne izgradnja ribiškega doma, ne organizacija ribiške veselice, ne izvršilni odbor, temveč le premajhna vzdržljivost članov našega društva«, je na koncu poudaril Pepe Rožnik.