Postojna, • 15.10.2011 •

Povabilo, da naj bi mladi generaciji položil misel na srce, me je pravzaprav prestrašilo. Le kdo sem, da naj bi pametnejšim, bolj izobraženim, razgledanim in povezanim solil pamet? Generacija, ki ji pripadate, je zanesljivo najbolj sposobna ter z znanjem in realnimi možnostmi najbolje opremljena doslej. The best that we ever made! Zakaj torej skupaj z vami s strahom zremo v prihodnost?
Vek moje generacije, ki lahko bolj ali manj le še pametuje, je bil po današnjih standardih reven in ubog, vendar si ne bi upal trditi, da nas je bila večina od ukinitve kart za garantirano preskrbo naprej, manj srečna in zadovoljna kot dandanes. Bili smo objektivno revni, a vsako leto bogatejši. Še avto, ki si ga resda težko dobil, odplačevati pa ti ga je pomagala inflacija, si po dveh ali treh letih prodal dražje, kot je bila cena novega a težko dosegljivega. Svet se je zdel stabilen, nespremenljiv, le iz leta v leto prijaznejši in tudi svobodnejši.
Potem pa je Armstrong stopil na Luno, odšel je Tito in podrl se je Berlinski zid. Druga za drugo so se dogajale stvari, za katere nismo nikoli verjeli, da se lahko zgode.
Zapustili smo Balkan in stopili v Texas. Konec zgodovine, je zapisal Fukujama, ki pa v prepričanju, da je prišla do konca, da se je izčrpala in da nima več kam, ni predvidel, da se lahko zavrti tudi nazaj. Družbeno lastnino, cepljeno s samoupravnim tržnim gospodarskim sistemom, kar naj bi bila najnaprednejša in najbolj poštena forma organizacije proizvajalnih sil, smo s pospešenim procesom prvobitne akumulacije redistribuirali med državljani, državo in tajkuni.
Navajeni vsemogočega bi tudi to preživeli, če se ne bi začel kapitalizem, bojda najnaravnejši družbeni sistem sesuvati pod plamenico svobodnega sveta na Wall streetu.
Prva generacije ste, ki stoji samo na svojih nogah. Le od svojih talentov, prodornosti in sposobnosti ste odvisni. Nikogar vam ni treba poslušati, nikomur slediti, nihče vas ne vodi za roko. V globalizirani liberalni pravni državi boste seveda uspeli, saj že pripadate njeni mladi prodorni eliti. Problem je le, ali bo tudi država Slovenija kot celota dovolj uspešna, da bo prihodnja desetletja lahko vaše prijazno in zadovoljno okolje.
Edino sporočilo, ki vam ga upam zaupati, je, da svet ni večen in ne nespremenljiv. Spreminja se sam, spreminjajo ga drugi, spreminjate ga lahko tudi vi. Ker je prihodnost vaša, je tudi odgovornost zanjo predvsem na vaših ramenih. Generacije, ki so svet, kakršen je, zgradile, ga ne bodo spreminjale za vas.
Trda pravila liberalnega kapitalizma oblikujejo svet po meri močnejšega. Globalna medcivilizacijska gospodarska bitka kapital odvezuje odgovornosti za socialno državo. Brez religij in brez ideologij, ki lahko mehčajo, zapolnjujejo in korigirajo trde medsebojne odnose, bo družba vse bolj skregana, neosebna, odtujena in neprijazna. Brez vrednot, ki presegajo pravniške in kapitalske regule, vaši otroci ne bodo odraščali v prijaznejši svet. In le vi lahko te vrednote določite in uveljavite. Just do it!