Kolumna Večer, 17. Zlati boben • 2010 •

Zlati boben po nobeni plati ni izpolnil mojih pričakovanj. Šestinšestdeset odstotkov od triinpetdesetih bralcev Marketing magazina, ki so se odzvali na njegovo anketo, se je strinjalo s tako ponujeno oceno.
Dokaj trpko spoznanje po sedemnajstih letih prizadevanj in prepričanja, da gradimo uspešno slovensko blagovno znamko, dejansko največji evropski oglaševalski festival, ostro tekmo, dobro šolo, dobre žurke in hudičev izziv.
Prenova je bila zanesljivo zelo aktualna naslovna tema kreativne akademije. Sedem vodilnih kreativnih mož največjih svetovnih mrež oglaševalskih agencij se je odzvalo izzivu in prišlo v Portorož predstavit njihovo vizijo, po kateri poti naj bi se razvijala stroka. Natanko petdeset predavateljev iz dvajsetih držav (?) je v treh avditorijih in štirih sekcijah štiri dni zavzeto predavalo in diskutiralo. Tisoč udeležencev, skoraj dva tisoč idej v konkurenci, Sir John Hegarty, osebna srečanja z živimi oglaševalskimi legendami našega časa, slovenski Davidi od Pipistrela do Laibacha na svetovnem odru, ..
Z dvorano slavnih, s prvimi dvanajstimi imeni na marmorni steni bernardinskega kongresnega centra se je Zlati boben dokončno inavguriral kot dom oglaševalske industrije ustvarjalne Nove Evrope. Predsednik Slovenije dr. Danilo Turk je doživel navdušen aplavz, ko je ob podelitvi najvišjih priznanj Zlatega bobna poudaril pravo funkcijo oglaševanja kot najpomembnejšega akceleratorja menjave v sodobnem gospodarstvu.
Pa vendar šestinšestdeset odstotkom Ememovih bralcev festival po nobeni plati ni izpolnil pričakovanj.
Interes slovenske oglaševalske scene je že od leta 2001, ko je ljubljanska Futura že tretjič osvojila naslov najkreativnejše novo evropske agencije, v obratnem sorazmerju z rastjo in pomembnostjo Zlatega bobna. Seveda je normalno, da na osrednjem festivalu štiri sto milijonskega tržišča ne morejo dominirati oglaševalske agencije dvo milijonskega trga. V vse bolj restriktivnem in monopoliziranem okolju pač ni potrebnega zamaha, ambicij, prodornosti, vzgonskega vetra, ki bi lahko edini dvignil ustvarjalno samozavest stroke, ki je nekoč zmagovala na Balkanu in v Novi Evropi.
Če ne sanjaš, da bi poletel med zvezde, te tudi rakete ne zanimajo. Kreativno industrijo poganja naprej energija ega, ki pa je hudo občutljiv in vprašljiv energent. Če zaradi kakršnegakoli emocionalnega oz. psihološkega vzroka izgubi moč in navdih, gre težko naprej.
Med tisoč udeleženci Zlatega bobna iz več kot 35 držav je bilo dnevno prisotnih na festivalu manj kot deset Slovencev. Je potem slučajno, da smo se nekdanji zmagovalci morali zadovoljiti z dvema srebrnima bobnoma in da je naslov najbolj kreativne agencije jugo vzhodne Evrope oz. Balkana šel v Beograd?

Jure Apih