• 20.1.2015 •

Nekaj misli ob načrtovanju Akademske matineje na finalu Medkontinentalnega oglaševalskega pokala v Ljubljani

 Namen Akademske matineje je participacija mlade slovenske akademske generacije na profesionalni prireditvi visoke svetovne ravni. Nimamo (več) pogojev, da bi konkurenčno nastopali v ‘best of the best’ globalni konkurenci, imamo pa razmišljajoče mlade, ki se lahko enakopravno vključijo v najbolj zahtevne dispute o problemih in vizijah oglaševalske industrije, v kateri želijo delovati.

Zamisel je, da  študentje različnih visokih šol, ki razvijajo komplementarne študije za marketinško industrijo, nastopijo s kratkimi razmišljanji o stroki, v katero vstopajo in okoljih, ki jo določajo. Zaželeni so radikalni pogledi in disputi, osebna razmišljanja in domišljijski vidiki. Od mladih ne pričakujemo izkušenj in poglobljenega poznavanja stroke temveč neobremenjene in neobrušene, lahko radikalne teze, predrzne ideje in predloge ter kritične in navdahnjene misli. Napačnega razmišljanja pravzaprav ni, napačni so klišeji, kalupi, kanali in   papagajstvo.

Zgolj za vzorec:

Makroekonomski pristop bi se n.pr lahko zataknil ob:

• polemičnem pogledu na razmišljanja o »ničelni rasti« in viziji družbe brez rasti;
• od »devete vasi« do interneta; kakšna bi bila ekonomija brez komuniciranja ali advertising kot najmočnejši akcelerator gospodarskega utripa;
• nori pricing, ki spreminja potrošniški svet, ali nizkocenovne doktrine rušijo ali gradijo;

Marketinški, socio psihološki, filozofski in komunikacijski pogled bi lahko polemiziral o:

• ali je potrošnik res kralj?
• target group, topničarski ali človekoljubni termin – od posameznika do črede, od individualizma do fašizma;
• branding, antibranding;
• kako socialna so v resnici socialna omrežja;
• kakšna pravica je »pravica do izbire«;
• »svog tela gospodar« ali kako daleč gre lahko naše tutorstvo nad potrošnikovem življenjem;
• če komuniciramo s potrošnikom, ga moramo razumeti, če ga razumemo, ga imamo radi, če ga imamo radi, ga lahko manipuliramo?

Kulturni vidik:

• Oglasi najagresivnejše, najbolj množično oblikujejo našo kulturno krajino. Kakšna je njihova/naša odgovornost/poslanstvo/zasluga.
• Podobe, ki gradijo, podobe ki sledijo;
• Genius loci v slovenskem advertisingu?
• Arhitektura in dizajn, oglaševanje in art.

Profesionalne, osebne dileme in razmišljanja:

• poklic kot poslanstvo?
• na kaj smo ponosni, česa se sramujemo;
• kako stvarna potreba je kravata;
• poklic oglaševalec kot privilegij;
• poklic oglaševalec kot igra;
• poklic oglaševalec kot svoboda – prodajam sanje, domišljijo, navdih
• kaj bi mi rekla Naomi Klein?

Toliko le kot skromna spodbuda za razmišljanje.

Jure Apih