• 24.12. 2009 •

Marko, Marko, vtis, s katerim nas vedno znova šarmiraš, da kljub pogostemu nestrinjanju z zapisanim vztrajamo v krogu tvojih bralcev, je, da skušaš biti v svojih teksti, kolikor se le da, pošten sam s seboj. Ker pa to ne pomeni, da bi se trudil biti pošten tudi do drugih, se razmislek o poštenju nasploh hitro spotakne.

Da ne grem predaleč. Spomin je pač selektiven. Lastnih napak v njem ni. Krivi so drugi, še posebej tisti, ki se zde za to najbolj primerni. Mirana Korena in Aleksandra Bratine, ki sta na nadzornih svetih pila kri upravi, ker ne ukine zgubarskih Razgledov, v tvojih analih ni. Tudi fondacije Razgledi (predsednik Marko Crnkovič, direktorica Lučka Fabjan), ki jo je za reševanje Razgledov ustanovil J.A. ni v spominu.
V mojem bržkone podobno selektivnem spominu so Razgledi edini (!) tudi subjektivno neuspeli projekt. Tistih, ki se še rodili niso, pač ne štejem. Neskončno mi je žal, da jih nisem uspel obdržati pri življenju, čeprav, ne boš verjel, se spominjam, da mi v veliko pomoč pač nisi bil.

Vendar te tudi razumem. Tudi meni so moja uredniška leta v najlepšem spominu.

Jure Apih