Čutni marketing

• 20.11. 2006 • 

Slovenijo čutim. Kaj pravzaprav? Kot smo slišali na predstavitvi, je sporočilo tako jasno, da ni kaj razlagati. Če si ga je predsednik vlade še pred odločitvijo žirije na čepico zapisal, pač dvoma ni. I feel Slovenia! O.K., but how?

Magični dotik, Magic Touch, je bil velika tema letošnjega mednarodnega oglaševalskega festivala Zlati boben v Portorožu. Stvarnikov prst na Michelangelovi freski, princeskin poljub, ki žabo v kraljeviča spremeni, dekliški prsti na prsni bradavički z znamenite fontainebleaujevske podobe, čutnost dotika, ki obrača svet. Seveda so na posvetovanju imeli v mislih drugačen »touch«, takšen, ki se človeka od zunaj (zgoraj!) dotakne, da ga zmede, pretrese in tudi spremeni. Dokler se nas ni Nike s svojim »Just do it!« dotaknil, nismo vedeli, da je šport lahko tudi religija in da s pravim obuvalom tudi pravemu bogu služiš.

No, strokovna žirija ministrov, ozkonišnih poslovnežev, uradnikov in univerzalnih vedežev je najbrže imela v mislih drugačen čut. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika so pod tem geslom štiri razlage: 1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev; ta najbrže ne bo prava, saj čut za vonj, čut za barve ali čut za bolečino bržkone ne pripomore k popularnosti naše domovine. 2. sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin in pojavov; estetski, etični, moralni čut, pa tudi ženski in domovinski čut, čut za pravičnost in kritični čut; tu smo bržkone bliže, vsaj prvega ministra lahko razumemo, da se s takšnim čutom ponaša, je pa še vedno vprašanje, zakaj naj bi z njim tuje obiskovalce obremenjevali. 3. občutek; največkrat neprijeten ali zoprn, čut manjvrednosti ali negotovosti; ne bo pravi. 4. čustvo; ljubezen do domovine, če me čut ne vara; ta bi, kakor nam sedaj veter piha, lahko bil še najbliže razpoloženju na našem vrhu.

Jo čutim, pravijo v slovenskem prevodu, Sloveni(jo) namreč. Čutiti je nekaj takšnega kot videti ali slišati. Karkoli in kakorkoli. V dobrem in slabem. Če se hočemo ponašati s tem, da nas čutijo ali imajo radi (saj ljubezen po angleško je vendar v našem imenu, le kdo se lahko še s čim takim ponaša?) in če naj bi se z novim geslom spopadli z našim največjim problemom, nepoznavanjem in neprepoznavnostjo, nam v tem veličastnem finalu pač nekaj vendarle manjka. Kaj vendar in zakaj?

Krvaveče (ali plameneče?) Jezusovo srce?