Golden drum 20 let • MM in GD 6.9.2013 •

Od šestega do devetega novembra 1990 smo v portoroškem avditoriju organizirali zadnji Jugoslovanski festival tržnih komunikacij. Direktor je bil Besim Spahić, predsednik žirije pa Jernej Repovš. »Ljubio se istok i zapad, ljubi se sever i jug« so za turistićčno agencijo Uniturs zapisali v sarajevski agenciji Trio. Dragan Sakan jim je konkurenčnemu negodovanju navkljub podelil posebno nagrado Big Idea svoje nove agencije Saatchi&Saatchi.
»«Največje presenečenje smo bili pravzaprav mi sami. Ko ta bi se vsi skupaj zavedali, da je hudič odnesel šalo in da so vsa trmoglavljenja, napihovanja in izzivanja pravzaprav otročje igre. V trenutku, ko gre zares – in se prijatelji in znanci, sodelavci in tudi poslovni partnerji zavemo, da se že prihodnjič morda ne bomo mogli več sestati v skupni državi – postanejo stvari hudo drugačne. Še nikoli doslej se najbrž nismo sestali tako odkrito in prijateljsko,…«, je poročal takratni skupni Media Marketing.
Leto kasneje je bila kristalna čaša razbita, še jugoslovanska vojska je pospravila kovčke in odplula iz Kopra. Media marketing, ki je bil pravzaprav edina delujoča in pozitivna institucija oglaševalske industrije v teh prostorih, je organiziral nikoli preseženi Marketing klub na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v Portorožu pa skupaj z Avditorijem Portoroške marketinške dneve s skoraj petsto udeleženci (tudi z Beograda, Zagreba, Sarajeva, Dunaja,…). Publika je izglasovala, žirija pod vodstvom Jake Puciharja pa potrdila edino nagrado veliko steklenico penine Independent iz Goriških Brd agenciji Imelda in Iztoku Aberšku za Drogin spot Ketchup. SOZa še niti v zamisli ni bilo, pa vendar nam je bilo prav vsem jasno, da so bili Marketinški dnevi le polnilo do pravega dogodka, ki ga je treba še domisliti.
MM je torej povabil Društvo za marketing Slovenije (Janez Damjan) in sicer le na papirju obstoječo Zvezo društev ekonomskih propagandistov Slovenije (Rudi Tavčar), da skupaj z Avditorijem Portorož pripravimo pravi festival. Rekli smo, Zlati Boben naj bo, in Igor Arih je kreiral podobo, ki še danes velja. Jerneja Repovša in njegovega Studia ter Levskijevega Virga sicer ni bilo, vsi drugi pa ja. Imeli smo pravo tekmovanje, žirijo, predavanja, nagrade. Še avstrijski in madžarski kolegi so prišli predstavit svojo organiziranost. Imeli smo brand, zamah in ambicije, le skrčeni dvomilijonski trg nas je stiskal za vrat. »Prihodnji festival bo mednarodni, ali pa ga ne bo«m, smo zapisali v Marketing magazinu, ki ni bil več Media Marketing.
V letu 1993 smo dobili Slovensko oglaševalsko zbornico (prvi predsednik ) Daniel Levski in organizacijski odbor Zlatega bobna z direktorico Mojco Randl, Janjo Božič kot predsednico žirije ter Gordano Petek Ivandić, ki so v imenu Marketing Magazina, ki je vse skupaj povezoval in koordiniral, Marketinga TV Slovenije in Propagande Slovenice, priloge novega časnika Republika skupaj s Fanči Kuhar in Štefanijo Perucci pripravile prvi pravi oglaševalski festival. Misel, da naj bi porajajoča se nova oglaševalska industrija v tako imenovani novi Evropi med Vilno, Carigradom in Portorožem preizkušala svoje kreativne potenciale v Portorožu, pa je bilo treba šele prodati.
Malce smo si že hodili po prstih. Osrednja parada slovenskega oglaševanja je bil slej kot prej Ememov Marketing klub na Gospodarskem razstavišču, kjer so bile ob živahnem sejemskem utripu z vsem bliščem podeljevane nagrade Zlati MM in Zlate ure najboljšim kreativnim direktorjem. Slovenski oglaševalski festival, se je še nekaj časa drenjal v Portorožu ob boku hitro rastočemu novoevropskemu Zlatemu bobnu, potem pa se je mlajšemu bratu umaknil v spomladanski termin in se povsem osamosvojil. Marketing magazin pa se je v korist Bobna odpovedal nagrajevanju elektronskih medijev ter celostnih akcij.
Oktobra 1994 je bil tako v Portorožu prvi zares mednarodni oglaševalski festival Nov e Evrope, Golden Drum. Prvi predsednik je bil avstrijski zvezdniški kreativec Patrick Schierholz. Sodelovalo je 85 agencij iz 12 držav s 533 deli, udeležencev pa je bilo več, kot je v veliki dvorani Avditorija sedežev.
Naprej pravzaprav niti ni bilo težko. Samozavesti smo si nabrali na jugoslovanskem trgu, ambicije pa so poletele po deviškem prostoru, ki ga je odprl preminuli berlinski zid. Nova realnost nas še ni stiskala za vrta, blagovne znamke so bile še žive, Futura, Studio Marketing in Luna so kreativno in profesionalno dominirale na GD, mladim kolegom na hladni celini pa se je zdel Portorož dobesedno raj na zemlji. Zahodne agencijske verige si še niso povsem podjarmile in po svojem modelu ukrojile mlade novoevropske oglaševalske industrije, ki je včasih malce naivno, včasih prepotentno in pogosto ganljivo samoironično gradila ustvarjalno govorico še pravkar zapostavljenega štiristomilijonsksega prostora. Ne bi se tega zavedali in ne da bi zaraes k temu stremeli se je na portoroškem GD integriralastroka NE.