Kdo je Jure Apih?

6. oktober 2013

Jure Apih je stari prdec, kot bi rekel Trevor Beattie, ki nas je pred petnajstimi leti šarmiral na Goldendrumuvem odru, sedaj pa tudi njemu že sivijo lasje. V drugi polovici prejšnjega stoletja si je Kardelj izmislil samoupravno tržno gospodarstvo, Tito je prodorni in uporni Hrvaški spodrezal krila, Žozef Lončar in Lenormann pa sta nas zastrupila z advertisingom. Advertising man je človek z velikim srcem je na Žozefovem simpoziju dejal Erik Padtt in ga prepričal. Jure je, kot sam pravi, po duši pionir, čeprav Titov ni bil nikoli. Je pa vedno rad oral ledino, utiral nove poti in ambiciozne projekte.
Ko v Sloveniji ni bilo profesionalne oglaševalske agencije, je uspel v okviru Dela ustanoviti Studio za marketing in propagando in s prijatelji sodelavci osvojil Jugoslavijo. Ko so bili na vrhu, se je umaknil. Skupaj z Meto Dobnikar je ustanovil jugoslovanski časopis za tržne komunikacije Media Marketing, ki se je močno angažiral na izgradnji tržniške infrastrukture v državi, vključno z Zlatim bobnom, in bil umaknjen. Vodil je upravo časopisnega podjetja Delo in bil umaknjen. V kleti beograjske Borbe je našel Dragana Sakana in ga prepričal, da je postal njegovi najzahtevnejši sparing partner, vendar ga je izdal in umrl pred njim, česar mu nikoli ne bo odpustil. Široko mednarodno mrežo sta spletla z Meto. Z najpomembnejšimi kontinentalnimi festivali so ustanovili CUP, festival best of the best štirih celin in afirmirali genius loci, kreativno inspiracijo lokalne kulture v spopadu z globalno.
Na morski obali, valovi mu zalivajo noge, mladenič igra na čelo. Po varljivi meji med kopnim in morjem se mu približuje avto. Počasi vijuga, zabrede v morje, nazaj na breg in spet v valove, zdi se, da bo potonil pa že zavije nazaj na suho in ponovno v morje. Vedno bližje je, vidimo, da nima voznika, avto pa se povsem približa mladeniču in se mu kot zvesti pes stisne kolenu.
Bil je čas trdega socializma, ki pa je počasi popuščal in toge okvirje življenja nadomeščal s privlačnejšimi obljubami. Kdorkoli je takrat sanjal o svojem prvem avtomobilu, ni sanjal o zastavi 101 ampak o svobodi.
Jure je v penziji, sedi v pisarni, opazuje jesenski dež skozi okno in čaka, da ga kdo pokliče.
JA