• 2015 •

Postnatalen sindrom, ki se me je lotil po uspešno zaključenem finalu pred na pol prazno secesijsko dvorano grand hotela Union, počasi popušča. Sklep, da Slovenija dogodka tovrstnega ranga pač ne potrebuje, ni povsem korekten. Nekateri, ni jih bilo res veliko, so pač prišli. Najprej stotnija študentov, ki naj bi na odru razgrela diskusijo z drugačnimi, nestrpnimi in provokativnimi tezami, temperature ni pretirano dvignila. Po današnjih merilih pridni študentje ne razmišljajo drugače. Prišli so skorajda vsi, ki jim je do tega (in je nam do njih!), kar je pravzaprav veliko, čeprav nas je bilo v dvorani bolj malo. Prišli so iz Zagreba, Beograda, Sarajeva, Skopja, Budimpešte, Bukarešte, Bombaja, Šanghaja, iz Berlina, Dunaja, Milana, Barcelone in Ria, iz Gorice in Maribora. In vsi po vrsti so me spraševali, kje je Ekrem?
Gremo v Rio?