Delo, Pisma bralcev, • 5.6. 2015 •

Torbjörn Mansson ima prav. Prezadolženi obrabljeni in prenove potrebni slovenski hoteli s pohlepnimi in še bolj zadolženimi lastniki, z upravami, kakršne imajo in  s pretežno prekarnimi delavci niso sposobni novega poleta, investicij in prodornejših marketinških nastopov. Z novim denarjem iz slabe banke bodo preuredili in modernizirali hotele, z novim uvoženim menedžmentom bodo prebudili in racionalizirali poslovanje in v dveh do petih letih bo 41 slovenskih hotelov vredno vsaj šestdeset odstotkov več. Mansson jih bo prodal, slaba banka bo iztržila še nekaj milijončkov za poplačila že poplačanih dolgov in upravičila svoje poslanstvo.

Če bi gospod Torbjörn študiral Marxa, ali pa prav zato, ker ga je,  ve, da s prodajo tretjine slovenskih hotelskih kapacitet ni prodal le toliko stavb, opreme in projektov temveč tudi njihovo najbolj dragoceno diferencialno rento – Slovenijo. Turisti ne prihajajo v naše hotele zaradi njihove atraktivnosti, udobnosti in postrežbe, to dobijo povsod, temveč zaradi izjemnega okolja, v katerega so postavljeni, zaradi katerega so pripravljeni potovati, se nastanjati in plačevati. Kdor je prodal Bernardin, je prodal Piran, kdor je prodal Metropol, je prodal portoroški zaliv, kdor je prodal Toplice, je prodal Bled. Škoda na eni strani in dobitek na drugi strani sta irevenzibilna.

Bojim se, da Torbjörn Mansson zelo dobro ve, kaj počne, za našega financ ministra pa nisem prepričan.