Pismo bralca

• 10. april 2025 •

Najprej sem bil začuden. Ura je bila deset zvečer, ko je skozi pisemsko režo padel časopis. Pa menda ja niso obudili Večernega Dela, veličastnega projekta za skoraj dva tisoč najzvestejših, ki ne morejo pričakati že pred osmimi urami natisnjenega časopisa?

V tistih časih je imelo Delo šest izdaj. Prva je morala na večerni vlak za Beograd, da bi bila navsezgodaj že v kioskih na Terazijah.  Zadnjo so okrog enajstih najbolj nestrpni pričakali pred tiskarno. Časopis je bil os sveta. V Mikijevem Pen klubu  si lahko že večer po premieri prebral natančno oceno Josipa Vidmarja. Tako, da se ve.

Ob osmih, ko se pod novo komando zaključi redakcija, se svet ne ustavi. Barcelona je v večerni tekmi Dortmundu v četrtfinalu Lige prvakov zabila štiri gole. Tramp se je malce pred deseto premislil in zamrznil carinsko vojno za tri mesece, razen za Kitajce, ki jim je zacolal stopetindvajset odstotkov. V Odmevih deset po deseti  so nam tv kolegi, dopisniki in komentatorji povedali vse. Delo bo poročalo jutri. Morda bi bilo prav, da naš časopis preimenujemo v Včerajšnje Delo.

Jure Apih