Milan Kučan, 70 let

• 13.1.2011 •

privilegij je, če svojega predsednika poznaš kot znanca iz sosedne ulice, če se lahko tikaš z njim, če si ponosen nanj in če si lahko privoščiš, da se kdaj pa kdaj tudi ne strinjaš z njim. Čeprav si v času, ki ti je bil doslej dan, pridelal vsa možna priznanja, uspehe in tudi hvaležnost, na srečo nisi čakal, ampak si si jo vzel. Morda ti je to kdo tudi zameril, nobenega dvoma pa ni, da je bilo to, da si bil v predpubertetnem obdobju Slovenije njen predsednik, naša sreča.
Modrosti ti ni nikoli manjkalo, zato se ti pred naslednjimi desetletji ne drznem želeti drugega kot zdravja.

Jure Apih