• 30.5. 2005 • 

Nadministrski strateški svet vlade Republike Slovenije je, potem ko je uredil in pospravil z mize slovensko fiskalno in socialno politiko, odprl dosje pod črko S. Sprava. Pravilno je ugotovil, da je razklanost na liberalce in klerikalce, na sokole in orle, na partizane in domobrance, na kobajagi leve in kobajagi desne usodna primerjalna slabost slovenskega naroda, ki ga resno ovira v neusmiljeni tekmi za uspešnost znotraj nove evropske družine. Namesto da bi tako kot Irci, Finci ali Slovaki vse moči koncentrirali v razvojnih gospodarskih vprašanjih, izgubljamo dragoceno energijo v neprincipialnih principialnih sporih, ki nas objektivno oddaljujejo od kondicije in potence, ki bi ju za odločilen korak naprej nujno potrebovali. Vse bolj očitno je, da vztrajno obračanje nazaj, iskanje rešitev za vprašanja prihodnosti v preteklosti ter zvračanje odgovornosti za vsa velika konfliktna vprašanja na ideologijo druge strani, postaja patološko.

Toliko bolj, ker je Čas že odpeljal h končni sodbi praktično vse akterje slovenske morije. Ne v parlamentu ne v aktivni politiki ni več nikogar, ki bi lahko bil osebno vpleten in odgovoren za tisto, kar se je na tej ali oni strani dogajalo, ko je bil svet v plamenih norosti. Tistih nekaj prestrašenih in zadrtih metuzalemov na eni ter maščevalnih zlobnih starcev na drugi strani je pa tako ali tako v odhajanju. Je že res, da je Stvarnik, kot je v svetih knjigah zapisano, nekoč zagrozil, da se bo kruto maščeval otrokom otrok tistih, ki ne verjamejo vanj in mu ne sledijo, vendar je že silno dolgo tega. Jahve je bil takrat še mlad in razborit Bog in danes zagotovo ne bi ponovil takratne prekletve.

Prenašanje sovraštva iz generacije, ki ga je zakuhala, v generacijo, ki s tem nima ničesar, pa je zavrženo dejanje. Edina neizpodbitna resnica v naši grdi zgodbi je, da resnica v resnici sploh ni pomembna. Ne obstaja povest, ne razlaga, tudi dejanje ne, ki bi pomirilo duhove, da bi se lahko obrnili naprej. V preliti krvi, v zločinih in zamerah preteklosti, v izdajah in zlorabah črpajo moč, ki jih drži pokonci.

Si predstavljate, da jutri ves narod izgubi zgodovinski spomin? Le kam se bodo poskrili vampirji, ko jih obsije sončna svetloba?

Svet modrih ugotavlja, da politiki niso sposobni, morda tudi zainteresirani ne, da bi razpletli vozel, s katerim smo zavezani k dnu. Zato predlaga, da prepustimo problem profesionalcem.

Marketinški strokovnjaki, ki so nas nekoč z lipovim listom navdušili nad »Mojo deželo« in s »Štirimi milijoni pridnih rok« prepričali, da »se nam ni treba bati samostojne prihodnosti«, ter ki nas danes (učinkovito!) učijo, da naj bi ne bili več navadne tune, ampak Calvo, bi nas za primeren denar zanesljivo spravili s preteklostjo naših staršev in nas skupaj zapeljali v prvenstvo najboljših in najuspešnejših. Kdor ne skače, ni Slovenc!

Če bi nam le uspelo sestaviti komisijo za pripravo razpisa in izbor izvajalca!