30.11. 2011

Dragi Jernej,

malo sem presenečen, malo pa tudi ne. Če prav razumem, si redakcijo (modrih) tekstov opravil ti, torej tudi tistega, kar sem na zaprosilo prof. Repeta napisal jaz. Zato mi včeraj ni bilo povsem jasno, zakaj sprašuješ po tekstih, ki so že zapisani (Podarim Dobim, ustanovitev Studija,…). Če si jih v selekcijski vnemi zbrisal, ti jih pač pošljem ponovno.

Komentiral ne bom, le nekaj povsem konkretnih pojasnil oz. opazk naj zapišem:

Sprašuješ od kod ime Studio za marketing in propagando?

Na podobno Repetovo vprašanje sem sicer dokaj obširno že odgovoril. Če te zanima le ime, moraš vedeti, da je SM nastal z združitvijo Biroja za marketing in propagando, ki sem ga v Delu vodil od leta 1970 (Miro Kline je bil moj prvi sodelavec!) in Studija D, ki ga je v oglasnem oddelku vodil Božo Debeljak. Seveda je šlo za združevanje akviziterskega in marketinškega pogleda, miselnosti in koncepta. Iz imena nove agencije naj bi bilo jasno, kateri je prevladal..

2.
Usodni prepir v pariški kavarni?
Ne vem, če ta anekdota, ki je pravzaprav zelo oseben spomin na preminula kolega, sodi v ta okvir. Morda le toliko, kolikor se je v zares glasnem in komajda kontroliranem, z beaujoleas-jem in pigalsko eksteritorialnostjo spodbujenim disputom odločalo o usodi nove združene agencije. Vodstvo Dela je bilo pravzaprav nevtralno oz. indiferentno. Franček Veselko, direktor oglasnega oddelka, ki je podjetju takrat nosil zlata jajca, si je predstavljal, da bo oblikovalski Studio D opremljen z marketinškim znanjem in ambicijami Biroja za marketing in propagando pač obogatil ponudbo in servis v službi prodaje oglasnega prostor. Jaz, napumpan s teorijami neodvisne agencije, ki dela le v interesu tistega, ki jo plača, torej svojega naročnika, sem bil nad tem zgrožen in sem to tudi strastno zagovarjal. Božo Debeljak, ki je takrat vodil Studio D, je bil nekje vmes in se je pravzaprav odločal med udobno in riskantno potjo. Odločil se je za slednjo in Studio za marketing in propagando Delo je krenil po od Dela in vseh ostalih medijev neodvisni poti.

Ad. Str 28, leto 1973
Studio za marketing in propagando Delo pač ni bil prva moderna oglaševalska agencija v Jugoslaviji. V Sloveniji pač, v Zagrebu pa so že skoraj desetletje cvetele resne agencije, ki so takrat skorajda v celoti servisirale tudi slovenske ekspanzivne firme. Je pa res, da se je s pojavom SM-a zgodovina spremenila.

Ad. Str. 30, leto 1979
Kaj pa »Cona A in cona B«? Se mi zdi, da je bila to pravzaprav prva javna delitev Jugoslavije.

5.
Ad. Str.31, leto 1981 MAJ
Urednik Media marketinga ni bil nikoli Milan Apih, časopis ni izhajal le do leta 1991. Namen projekta ni bil promocija SM-a, kot sledi iz tega teksta. Vso resnico sem dovolj natančno opisal v odgovoru na vprašanje prof. Repeta.

6.
Ad. Str 37, leto 1987 APRIL-MAJ
Plakat Novega kolektivizma ni bil plagiat temveč zavestna, ostra in pogumna politična provokacija, ki je demonstrirala njihovo videnje ideoloških manifestacij. S takratno intervencijo SM-a se danes ne bi hvalil.

7.
Ad, str 49, leto 1991 23. DECEMBER
Kampanje za plebiscit resda ni vodil Studio marketing, a bi vseeno zaslužila vsaj omembo v takšni zgodovinski knjigi. Jaz sem na svojo vlogo v akciji, ki jo je operativno izvajala Futura, vodila pa posebna delovna skupina pri Stanetu Staniču, takratnem ministru za informiranje, in ki je zanesljivo prispevala k tolikšnemu uspehu ljudskega glasovanja,  pač ponosen.

Toliko, bi ti bil pa hvaležen, če mi daš v uvid tudi tvoj uvod.

Vse naj ti želim,

Jure

30.11.2011

Dialog z JR pred izidom knjig Božota Repeta o prispevku Studia marketing k slovenski zgodovini