Titova Jugoslavija je bila urejena država. Komunisti so bili na oblasti in proletariat je bil privilegirana večina. Razmerje plač v kolektivih je bilo 1 : 4, le izjemama 1 : 5.  Dopustovali smo v sindikalnih domovih, direktorji, tajnice in delavci pod isto streho, na počitnice smo se vozili s sindikalnimi kartami K13 s 75% popustom na cene avtobusnih in železniških vozovnic. Imeli smo službe, šole in red. Dokler niso prišli avtomobili, ki so vse postavili na glavo. Usedel si se v svojega fička, spačka ali stoenko in se, ne da bo kogarkoli karkoli vprašal, odpeljal, kamor ti je srce zaželelo. Po svoje. Ko smo v sedemdesetih letih sanjali o svojem prvem avtomobilu, smo sanjali o svobodi. Avtomobil brez voznika, ki se po neulovljivi  meji med morjem in kopnim, med stvarnostjo in hrepenenjem približuje zasanjanemu čelistu, da bi se mu kot zvest pes pritisnil h kolenu, je obljubljal oboje, zvestobo in svobodo.

Produkcija Studio marketing Delo 1974/75, kreativni direktor in scenarist Jure Apih, režiser Jaka Judnič, direktor fotografije Karpo Godina.

Posebno priznanje na mednarodnem oglaševalskem festivalu v Benetkah 1975.