7. CUP v Beogradu

• 2014 •

Balkanska dimenzija medcelinskega pokala

Pisanje, ki je pred vami, ni nepristransko. Zakrivil ga je tisti, ki tudi za predmet, dogodek pravzaprav, o katerem naj bi poročal, ni neodgovoren. Priporočam torej manjšo mero zadržanosti pri branju, manjšo zato, ker se je svojega handicapa tudi pisec močno zavedal in se je, koliko se je le dalo, držal nazaj.

Intercontinental Advertising Cup je čuden projekt. Od Portoroža preko Valencije, Bleda, Sarajeva in Carigrada do Beograda se seli festival, ki je takorekoč globalen in lokalen hkrati. Samo best of the best, najboljši izbor štirih velikih festivalov Azije, Iberoamerike in Evrope se poteguje za jeklene pokale. Genius loci, spirit of the place je ključna orientacija žirije, ki hkrati najbolj prepoznavno označuje značaj festivala. Dolga lista nagrajencev, članov žirij in predavateljev zadnjih sedmih let, prijateljev in podpornikov (glej www.thecupawards.com)  je morda najbolj prepoznaven element ponosa organizatorjev, ki  jim seveda tudi težav in problemov ne manjka.

CUP tudi ni, kot se morda nepoučenemu zdi, le enkratni dogodek, ki se oglasi, zasije in ugasne enkrat na začetku leta, kjerkoli že je, ampak je bolj ali manj prestižni akcent vseh štirih bazičnih festivalov v Pattayi, Miamiju, Barceloni in Portorožu.

Letos smo ga po spletu naključij Slovenci in Bosanci organizirali v Beogradu. Brez Ekrema Dupanovića , ki si je bil sposodil ime Marketing Magazinovega predhodnika Media Marketing in iz Sarajeva žarči, informira in povezuje oglaševalsko industrijo razpadle države, Interkontinentalnega pokala v Beogradu ne bi bilo. Nekaj je v tej veliki sarajevski duši, česar zadržanim in previdnim Janezom pač manjka, da z vizijo, korajžo in prepričanjem poganjajo naprej pa čeprav kismetu v naročje.

Proti vsem pričakovanjem in predvsem po Ekremovi zaslugi je bil vsaj za nas vrhunec festivala že dopoldne, ko so se predstavili mladi kreativni direktorji iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva, Beograda in Skopja. Balkan spirit  je očaral  vse. Genius loci definitivno funkcionira. Marijana Agić-Molnar, IAAS in Gfk Serbia je, zdi se, še Michaela Conrada spravila v zadrego s predstavitvijo izsledkov raziskave o podobi in ugledu oglaševanja danes.

Srčna ustvarjalnost in emocionalni minimalizem

Aljoša Bagola je podoba, srce in glas nove generacije. Desetletje in več igra po strunah s katerimi so John Lennon, Jimmi Hendrix, Bob Dylan ali Keith Richards (If you don’t make bold moves, youd don’t get f..ing anywhere!) uročili mlade. Razume jih, čuti in igra se z njimi. Ni pa več sam. Balkan se po desetletni letargiji prebuja in z nevideno lahkotnostjo razdaja srčnost v ustvarjalnosti. Zagreb je nova prestolnica. Bruketa in Žinić sta ljubeznivo odpovedala nastop in prepustila oder Vanji Blumenšajnu, ki pa priložnosti ni zapravil.

»Popili smo  cabernet franc do kraja. Zagrlio sam starog. Vrijeme je da mu konačno oprostim. Bio je najbolji što je mogao.«

Šest verzov na šestih steklenicah vina. Sedem plus po Conradovi lestvici. Povabilo v London in Berlin že ima.

Tudi Slavimir Stojanović, ki je bil dolgo v Sakijevi senci  vgrajeval bisere v njegovo podobo, je zasijal v celovitosti. Emocionalni minimalizem je definiral svoj kreativni pristop, ki ga bo moral že to jesen predstaviti tudi v predavalnici Berlin School of Creative Leadership.

» She asked:
Would you die for love?
He answered:
For love?
No.
For you?
Yes.«

je natisnil na majico.

Vladimir Ćosić, Miloš Simić, Bojan Hadžihalilović in Anja Radulović, dolga je vrsta  od Skopja do Trsta. Nove zvezde harajo po balkanskih kreativnih delavnicah in obračajo podobo pozabljene dežele. Še nikoli doslej pogled v postjugoslovansko pogorišče ni bil tako optimističen. Gospodarstva in države so na psu, politika je kompromitirana, ljudje razočarani, vendar na vseh koncih rastejo mlade ustvarjalne cvetice, neobremenjene z avtoritetami, kozmopolitske in bosonoge na domači prsti, da jih Nike-jevi podplati ne odlepijo od korenin.

Dušan Drakalski, New Moment Ideas Company Y&R Makedonija je s pravoslavnim popom in muslimanskim imamom organiziral skupno mašo. Le deset metrov narazen so hkrati molili Kristusovi in Mohamedovi verniki. V Cannesu je osvojil Titanium, na vseh festivalih, ki se jih je udeležil, so se mu žirije poklonile. Tudi v Beogradu je osvojil jekleni pokal, morda bi tudi Grand Cup, če se ne bi toliko trudil z razlago, ki je genialna predstava ne potrebuje.

Od Japonske do Brazilije, Indije, Španije, Anglije, Italije, Švice, Avstrije in Romunije so člani žirije in predavatelji sedeli v prvi vrsti svečane dvorane v beograjski Crowne Plazi. Seveda jih je očaral beograjski šarm, Tri šešira, Beli dvor in srečanje z nekronanim kraljem, zadovoljni so bili skupaj z nami z izborom best’s of the best kreativnih dosežkov štirih celin, z nagradami in predstavitvami zvezdnikov svetovnega advertisinga, zares presenečeni in navdušeni pa so bili nad novim kreativnim vrelcem izpod balkanskih planin.

Le upati je, da se zgodovina ne ponavlja, da mlada prebujena oglaševalska industrija ne bo v razkoraku z gospodarstvom zapravila priložnosti, da bo trmasto vztrajala na poti, kakršno je prikazala in da bo za njo kdo, ki bo znal in upal ta potencial izkoristiti. Življenja so kratka, kariere še bolj, priložnosti so redko posejane, svet pa je vse bolj odprt in vabljiv.